Prejeli smo vprašanje bralke, ki se glasi takole:
Tašča je prejemala dolga leta varstveni dodatek, ker ima zelo nizko pokojnino, pred tremi leti so nas obvestili, da jo lahko prejema še naprej, če damo, da se država vknjiži na nepremičnino. Moja tašča ni lastnik nepremičnine. Pred leti smo jo vzeli pod streho, ker ni zmogla z 265 evri pokojnine sama preživeti. Ko smo želeli podati novo vlogo, so nam na socialnem dejali, da naj tašči data vsak od sinov 50 evrov na mesec in bo preživela. Tašča ima dva sinova, pri enem živi, z drugim nima stikov. Sedaj me zanima, kako je s tem, se mora še dati državi možnost vpisa na nepremičnino, če bi želela imeti varstveni dodatek. Namreč jaz kot njena snaha prejemam nadomestilo za invalidnost 246 evrov na mesec, mož pa je na borzi in ne prejema socialne pomoči, ker smo že presegli 18 mesecev. Če bi želeli še naprej, bi spet morali dovoliti vpis države na nepremičnino, tega pa žal ne želimo storiti, saj smo z lastnimi žulji zgradili družini streho nad glavo.
Vprašanje se glasi: je že prišlo do sprememb glede varstvenega dodatka ali še vedno velja da se država vpiše in se potem dediči z njimi dogovarjajo čeprav tašča živi pri sinu in snahi in ni ničesar lastnik?
Odgovor so nam posredovali na
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pojasnili so sledeče:
V zvezi z vašim vprašanjem glede varstvenega dodatka pojasnjujemo, da smo z zadnjimi spremembami Zakona o socialno varstvenih prejemkih omejitev dedovanja v primeru prejemanja varstvenega dodatka nekoliko omilili. Še vedno velja, da se upravičencu do varstvenega dodatka, ki je lastnik nepremičnine prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je. Če posameznik varstveni dodatek prejema 12 mesecev ali manj omejitev pri dedovanju ni. Če pa posameznik varstveni dodatek prejema več kot eno leto, se dedovanje omeji do 2/3 prejetih sredstev.
Glede na vaše vprašanje zato pojasnjujemo, da se upravičencu do varstvenega dodatka, ki je lastnik premoženja z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti premoženje. Po njegovi smrti se v zapuščinskem postopku uveljavlja omejitev dedovanja. Dediči, ki dedujejo premoženje morajo v zapuščinskem postopku vrniti 2/3 prejetega varstvenega dodatka. V primeru, da so dediči in sicer otroci oziroma zakonec zapustnika sami prejemniki denarne socialne pomoči, se Republika Slovenija omejitvi dedovanja odpove.
Imate tudi vprašanje? Napišite nam ga na naš elektronski naslov
info@mojaleta.si in poiskali bomo odgovor!