»Kaj ko bi malo prezračil in malo pospravil po dnevni?« sem mu predlagala.
»Misliš, da bom pospravljal? Če sem se preselil sem, še ne pomeni, da bom gospodinja,« se je uprl.
Začudeno sem ga pogledala. Bil je slabe volje, zato sem ostala tiho. Bom že sama nekoliko kasneje uredila dnevno. Naj se smili sam sebi, sem si mislila in kuhala naprej.
Ob osmi uri zvečer je pozvonilo. Večerja je bila pripravljena, vino se je hladilo, dnevna soba in kopalnica sta bili pospravljeni. Uspelo mi je urediti vse, medtem, ko je Matevž z dolgim obrazom sedel pred televizijo in ni niti trenil, ko sem tekala sem ter tja in delala več stvari naenkrat. A se zanj nisem menila. Pač sem menila, da ima slab dan in sem ga pustila pri miru.
Janko in Jana sta bila dobre volje. Sedli smo v kuhinjo za mizo. Matevž je odprl prvo steklenico vina, jaz sem postavila na mizo polnjenega piščanca.
»Mmm, čudovito diši,« je prikimal Janko.
»Slastno izgleda,« je pripomnila Jana.
Večerjali smo. Janko in Matevž sta se pogovarjala in Matevž je postal boljše volje. Kar oddahnila sem si.
»In kaj proslavljamo?« je vprašal čez čas Janko.
»No, to, da se je Matevž preselil k meni, da je sedaj stanovanje najino,« sem povedala.
Vzdignili smo kozarce in trčili.
Pospravila sem po mizi ostanke večje in sedla. Vsi smo bili dobro razpoloženi, pili smo vino in se smejali.
Čez čas je Matevž odšel v dnevno in prižgal radio. Oglasila se je prijetna melodija.
»Smem prosit za ples?« me je vprašal in se rahlo priklonil.
Nasmehnila sem se in vstala. Odšla sva v dnevno in zaplesala, prav tako sta storila tudi Janko in Jana.
Po nekaj počasnih in romantičnih melodijah, se je iz radia oglasila poskočna glasba. Jana je zažvižgala in zaplesala. Smejali smo se, plesali v roki s kozarci vina in se zabavali.
Steklenice so se praznile ena za drugo. Res smo si privoščili zabavo. Če bi jo načrtovali, najbrž ne bi tako uspela. Ampak, vsi smo bili dobre volje in smeha ni manjkalo.
Odprla sem še zadnjo steklenico vina, v glavi se mi je že kar pošteno vrtelo. Pogledala sem na uro, bila je šele nekaj do polnoči. Dolga noč je bila še pred nami, nikamor se nam ni mudilo. Pričela sem nalivati vino v kozarce. Ko sem prišla do Janka, sem videla, da revež že težko stoji.
»Zame ne, malce odmora bom naredil,« je rekel in sedel v kuhinjo za mizo.
Ostali trije smo plesali in pili. Ko sem čez čas poškilila k Janku, sem videla, da spi. Naj spi, ga bomo že kasneje zbudili in bo nadoknadil zamujeno, sem si mislila.
»Silva, mar ni več vina?« me je vprašal Matevž, ko je prišel s praznim kozarcem iz kuhinje.
»V kleti je še polno steklenic. Tu pa najbrž ni nobene več,« sem rekla.
»Boš šla ti ponje?« je vprašal.
Privolila sem. Vzela sem ključ od kleti in se napotila tja. Počasi sem hodila po stopnicah navzdol in se držala za ograjo. V glavi se mi je vrtelo in bala sem se, da bom padla. Ves čas sem si prepevala in se smejala. V kleti sem poiskala stikalo za luč. Minila je cela večnost, preden sem ga našla. Počasi sem se napotila naprej do pravih vrat. Prispela sem , vrata so bila seveda zaklenjena. To je pomenilo, da jih bo potrebno odkleniti, kar pa ni bilo lahko. Ključavnica je namreč veselo plesala pred mojimi očmi. Za hip sem zaprla oči in nekaj časa počakala, nato pa jih spet odprla. A bilo je le slabše, sedaj sem namreč videla dve ključavnici in ne ene. Približala sem ključ in ga poskušala vtakniti v pravo. Ne, napačna, ta je izmišljena, sem si mislila in se hihitala. Po nekaj neuspelih poizkusih, mi je le uspelo zadeti na pravo mesto. A da se ne bi zgodba ponovila, ko bi zaklepala vrata, sem ključ raje pustila v ključavnici. Vstopila sem v svojo klet. Na policah je bilo pospravljeno in skrbno zloženo vse, kar sem imela. Na tleh v kotu je bil zaboj, v njem je bilo polno steklenic vina. Izbirala sem črnega. Ena, dve, tri steklenice. Za enkrat bo dovolj, če pa bo zmanjkalo, se bom še vrnila. Ugasnila sem luč, zaklenila vrata in se počasi odpravila nazaj proti stanovanju. V rokah sem trdno držala steklenice, da mi ne bi katera padla iz rok.
Že po hodniku sem zaslišala divjo glasbo, ki je prihajala iz mojega, ops, najinega stanovanja. Bila sem srečna. Matevža sem imela rada, imela sva dobra prijatelja. Jana in Janko sta bila res prijetna. Ko sem vstopala v stanovanje, sem sama pri sebi sklenila, da bomo morali