Kam se obrniti in kako postopati, ko želimo zagotoviti, da nas medicinski poseg ne bo bolel ter kam prijaviti, če smo trpeli po nepotrebnem?
Prvo, na kar pomislimo, je zdravstvena inšpekcija. Tole so nam povedali: »V skladu s 85. členom Zakona o pacientovih pravicah nadzor nad izvajanjem zakona opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS pa je določen kot prekrškovni organ, katerega stvarna pristojnost je omejena na postopek o prekršku. Zakonodaja ureja med drugimi pacientovimi pravicami tudi pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Le ta določa, da ima pacient pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo, da se pri njegovi zdravstveni oskrbi po strokovnih standardih preprečijo nepotrebne bolečine in drugo trpljenje, povezano z medicinskim posegom in da ima pacient v končni fazi bolezni in pacient z neozdravljivo boleznijo, ki povzroča hudo trpljenje, pravico do paliativne oskrbe. Ne-zagotavljanje navedene pravice pacientu v zakonodaji ni opredeljeno kot prekršek, zato zdravstveni inšpektorat ne more prekrškovno ukrepati. V kolikor bi bili obveščeni o kršitvi navedene pravice, bi zadevo poslali v pristojno reševanje na Ministrstvo za zdravje, ki opravlja nadzor nad tem zakonom ter na Zdravniško zbornico Slovenije, ki v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti izvaja kot javno pooblastilo strokovni nadzor s svetovanjem. Hkrati bi pacienta oziroma prijavitelja poučili o možnosti vložitve zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti oziroma pri njegovi pristojni osebi zaradi neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. »
Pa se je kdo tozadevno že obrnil nanje? Sploh kdajkoli? »Na Zdravstvenem inšpektoratu do sedaj še nismo prejeli nobene takšne prijave,« pravijo.
Zakonodaja je jasna: boleti ne sme
Napotimo se do zastopnikov pacientovih pravic. Prisotni so v vseh regijah, na vsakega od njih pa se v povprečju obrne od 500 do 1000 ljudi na leto. So pravi naslov tudi v našem primeru? Odgovor je: Da. Vlasta Cafnik, mariborska zastopnica pacientovih pravic, pravi: »Kot zastopnica pacientovih pravic delujem na osnovi Zakona o pacientovih pravicah, ki v 39. členu govori o pravici do preprečevanja in lajšanja trpljenja in ta pravica mora biti pacientu zagotovljena. Doslej se name ni obrnil noben pacient, ki bi mu bila ta pravica kršena. Menim, da zdravnik ne more odkloniti posega brez lajšanja bolečin.«
In kaj točno piše v 39. členu Zakona o pacientovih pravicah? Tole:
(1) Pacient ima pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo.
(2) Pacient ima pravico, da se pri njegovi zdravstveni oskrbi po strokovnih standardih preprečijo nepotrebne bolečine in drugo trpljenje, povezano z medicinskim posegom.
(3) Pacient v končni fazi bolezni in pacient z neozdravljivo boleznijo, ki povzroča hudo trpljenje, ima pravico do paliativne oskrbe.
Avgust Rebič, zastopnik pacientovih pravic v Kranju, pojasnjuje: »Pacient ime pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo in največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja , povezanega z njegovo boleznijo. Pacient ima pravico, da se pri njegovi zdravstveni oskrbi po strokovnih standardih preprečijo nepotrebne bolečine in drugo trpljenje, povezano z medicinskim posegom. V primeru, da je pacientu kršena ta pravica, svetujem najprej pogovor pacienta samega ali ob moji asistenci pri izvajalcu medicinskega posega, če to ni uspešno, pa vložitev pritožbe. V zadnjih treh letih sem obravnaval en primer navedene kršitve. O dopustitvi posega vedno odloča pacient sam, razen v posebnih primerih, zdravnik pa je dolžan ukreniti vse potrebno, da bo kar najbolj lajšal fizične in psihične bolečine.«
Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic v Celju, pojasnjuje, kako pritožba izgleda v praksi: »Pacientu predstavim samo pravico in posebej opozorim na komunikacijo med pacientom in zdravnikom in drugimi zdravstvenimi delavci - oglasiti se je potrebno in to vnaprej ali pa takoj, ko tako čutimo. Tu je izjemnega pomena pojasnilna dolžnost zdravnika, odgovornega za zdravljenje (20. člen Zakona o pacientovih pravicah), ki mora pacientu pojasniti v neposrednem stiku, obzirno , na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno vse dogajanje v zvezi z njegovim zdravljenjem. Skoraj ni pacienta, ki bi se oglasil zaradi kršitve pravice do posegov brez bolečine. Več se sliši v zasebnih pogovorih, kjer pa tudi povem, da se je potrebno oglasiti. Jaz osebno se zelo bojim zobozdravnika in sem vsa trda ob obravnavi - mene že injekcija, ki jo dobim, boli, potem pa prestanem ... Sem primer težavnega pacienta, pa si nič ne morem pomagati (dasiravno sem psihologinja) … Vse dogajanje v zdravstvu je stvar dogovora. Verjamem, da se ob primerni komunikaciji uredijo pogoji, pod katerimi se zdravstvena obravnava izvaja, izvede. Zdravniki prisluhnejo in najdejo pot rešitve, da pacient dobi, kar potrebuje.«
Zdravnik ne sme odkloniti posega
Zdaj torej vemo, kam se moramo obrniti. Kakšen pa je postopek, ko prijavo vložimo? Jožica Trošt Krušec, zastopnica pacientovih pravic v Kopru, pojasnjuje: »Zastopnik pacientovih pravic ima pristojnosti določene v Zakonu o pacientovih pravicah . V takem primeru ima več možnosti:
- pacientu lahko svetuje vložitev pritožbe zaradi kršitve pravice do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Pritožbeni postopek je opisan v omenjenem zakonu. Preko tega postopka lahko doseže spremenjeno zdravstveno oskrbo v prihodnje, seveda le v primeru, če zdravljenje v bolečinah še traja, sicer je tak postopek brezsmiseln.
- zastopnik lahko za pacienta neformalno posreduje pri zdravniku, kjer se domnevno krši ta pravica in sicer na način, da z njim opravi pogovor v smislu ugotovitve dejanskega stanja zadeve in se z zdravnikom poskuša dogovoriti za drugačno nadaljnjo obravnavo v smislu lajšanja bolečin pri nadaljnji obravnavi. Pri takem neformalnem posredovanju je lahko prisoten tudi pacient. Postopki neformalnih posredovanj so za pacienta v visokem odstotku uspešni (gledano z vidika posredovanja v kršitvah tudi drugih pravic).
- zastopnik lahko zdravniku ki domnevno krši to pravico, pošlje tudi pisne poizvedbe in ga v imenu pacienta pisno vpraša za pojasnila o razlogih takega postopanja oziroma terapije.
- pacient lahko pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer se domnevno krši njegova pravica, lahko predlaga strokovnemu vodstvu izvedbo internega strokovnega nadzora nad delom zdravnika, ki domnevno krši to pravico.«
Ali ima zdravnik pravico odkloniti poseg pri bolniku, ki ne pristane na poseg brez blaženja bolečine?
»Pravica do preprečevanja in lajšanja bolečin je uzakonjena pravica, kar pomeni, da pripada vsakomur. Pacient ima pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo. Ima pravico, da se pri njegovi zdravstveni oskrbi po strokovnih standardih preprečijo nepotrebne bolečine in drugo trpljenje, povezano z medicinskim posegom. Nadalje zakon določa, da ima pacient v končni fazi bolezni in pacient z neozdravljivo boleznijo, ki povzroča hudo trpljenje, pravico do paliativne oskrbe. Ta pravica se ne more in ne sme kršiti,« še pove Jožica Trošt Krušec.
Kršitve prijavite takoj
Podobno meni tudi Klemen Šuligoj, zastopnik pacientovih pravic v Novi Gorici: »Vsak pacient ima ne le te pravice, ampak je to tudi dolžnost medicinske etike in deontologije, da se vsakega pacienta zdravi tako, da pri zdravljenju ne trpi nikakršne bolečine. Medicina in farmacija poznata in uporabljata že veliko paleto protibolečinskih sredstev, in to ne takšnih, ki bi imela še kakšne stranske učinke (omotičnost, vrtoglavica, ki vplivajo na sposobnost vožnje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti), ampak predvsem takšna sredstva, ki bolečino omilijo, jo zajezijo ali celo na daljši čas odpravijo, brez, da bi imela ta zdravila vpliv na ostale delovanje človeškega telesa.
Glede kršitve te pravice se name v času, odkar sem bil imenovan za zastopnika pacientovih pravic (21.8.2014) ni obrnil nihče. Tudi po pregledu dokumentacije prejšnjega zastopnika pacientovih pravic (v obdobju 2008-2013) nisem našel nobenega takšnega primera. Verjamem, da čeprav se name oz. mojega predhodnika glede te kršitve ni obrnil nihče, te težave vseeno obstajajo. Žal pacienti še vedno prevečkrat zamolčijo kršitve (tudi druge vrste kršitev), saj se bojijo zameriti posameznemu izvajalcu v strahu, da če se bodo pritožili bo njihova nadaljnja zdravstvena oskrba slabša oz. bodo podvrženi morebitnim povračilnim ukrepom.
Vsekakor pozivam vse paciente in pacientke, ki so se kadarkoli srečali s kakšno kršitvijo, da ne odlašajo s kontaktom najbližjega zastopnika/zastopnice pacientovih pravic, ki jim lahko nudimo vso potrebno pomoč pri vložitvi in izvedbi pritožbenega postopka. Postopek je za pacienta brezplačen, smo pa tako pacienti kot zastopniki pri vlaganju pritožbenega zahtevka omejeni s prekluzijskimi (zastaralnimi) roki, ki jih ne smemo zamuditi, če se želi pritožbeni postopek iz naslova kršitev pacientovih pravic sploh izvesti. Vsekakor je omejevanje pravice do preprečevanja in lajšanja trpljenja/bolečine razlog za sproženje ustreznega postopka.«