Vsakič, ko pride na vadbo novinec, mu pojasnim, da na vadbi z nikomer ne tekmujemo in se z nikomer ne primerjamo. Vsak vadi samo za sebe. V dvorani je lahko tudi čez 30 vadečih, zato nikakor ne moremo pričakovati, da bi vsi delali enako. Na vadbi se dotaknemo vseh delov telesa in skoraj vsak ima kakšno težavo. Ko postane katera od vaj neprijetna ali celo boleča, moramo vajo prilagoditi svojim sposobnostim. Ko opazim, da nekdo ne sodeluje, sem zelo zadovoljen. Takrat si je vadeči prilagodil vajo in je poslušal svoje telo. Pri nas ne stiskamo zob in delamo vaje v območju prijetnega.
Tudi Metki sem ob prvem obisku pojasnil, da naj se posluša. Ko ji ne bo udobno, naj si privošči pavzo, spije požirek vode in počaka na naslednjo vajo.
Metka je stopila do prijateljice in ji povedala: "
Zdi se mi, da mi je dal dovoljenje za zabušavanje ..."
Nato se je obrnila proti meni in dejala: "
Veste kaj, mi je že všeč tale telovadba. Celo življenje so me priganjali, vi pa ste mi najprej ponudili pavzo."
Pristopila je še ena telovadka in dejala: "
Meni pa je najbolj všeč to, da imam spet lahko počitnice."
Ta skupina ima vadbo v telovadnici na osnovni šoli in ko imajo šolarji počitnice, tudi naša vadba odpade. Tako pridejo tudi upokojenci do zasluženih počitnic.
Vsak najde svoj motiv in veselje in zato med vadbami ni lenega postopanja. Velikokrat moram celo ustaviti katero od vadečih.
Ko imamo na vrsti težjo vajo, vedno predhodno izvedemo lažjo obliko. Po končani lažji vaji poudarim, da naj vsi, ki jim je bila že lažja vaja dovolj zahtevna, poizkusijo isto ponoviti še enkrat. Tisti, ki menijo, da zmorejo več, naj poizkusijo težjo varianto. Kot po pravilu se vsi lotijo težje verzije, čeprav so nekateri komaj opravili s prejšno, lažjo vajo. Tedaj jih moram ustavljati in jih priganjati k lažji vaji.
Bolj kot intenzivnost vadbe, je pomembna redna vadba, ta pa je možna samo če se na prejšnjem treningu ne predoziramo ali celo poškodujemo.
Težav z motivacijo pri nas torej nimamo. Če že koga zagrabi lenoba, ga družba hitro znova pritegne z energijo. Vsi na vadbi se zavedajo pomena rekreacije in vaditelji, ki smo nekoč delali z mlajšimi, se zadovoljno muzamo in z veseljem pričakujemo naslednjo urico motiviranih, veselih telovadcev.
Smo kot velika družina, v kateri se izmenjujejo izkušnje in na tem mestu bom z vami delil prigode iz telovadnice, dokler ne boste ugotovili, da je skrajni čas, da se pridružite.
Nikoli ni prepozno za telovadbo, na kateri lahko samo pridobivaš in pridobivaš ...
Več o vadbi za starejše in lokacijah po Ljubljani lahko najdete tukaj.
Samo Lavrič
Pri Fitnes zvezi Slovenije usposobljen kot Vaditelj fitnesa in Vaditelj skupinske vadbe. Pri Olimpijske komiteju Slovenije uspešno zaključeno izobraževanje za Kondicijskega trenerja in kasneje še pridobljen naziv Vaditelj športne rekreacije odraslih. Pri Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije usposobljen za Učitelja nordijske hoje in teka.