Spoštovani, 

 

vaše vprašanje se nanaša na t.i. institut odpovedi še neuvedenemu dedovanju. 137. člen Zakona o dedovanju določa, da odpoved dedovanju pred uvedenim dedovanjem, torej pred smrtjo zapustnika, ima pravni učinek zgolj v primeru, ko takšno odpoved poda potomec ali zakonec zapustnika. Potomec ali zakonec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, se v sporazumu s prednikom ali zakoncem odpove dediščini, ki bi mu šla po smrti njegovega prednika ali zakonca. Tako se v vašem primeru, pred uvedbo dedovanja, lahko odpovesta dediščini le hčeri vaše babice. V primeru, da se bosta hčeri vaše babice odpovedali dedovanju, bo veljala taka odpoved tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal (torej tudi za vas), če ni s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega. Torej odgovor na vaše vprašanje je delno pritrdilen, pri čemer je potrebno biti pozoren, da se v sporazumu o odpovedi dedovanju izrecno navede, da se hčeri odpovedujeta dediščini le v lastnem imenu in ne tudi v imenu svojih potomcev. Ob uvedenem dedovanju pa bodo po vstopni pravici na mesto hčera prišli njuni potomci, torej vi. Ni pa s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju mogoče določiti komu naj gre dediščina, za ta primer je rešitev oporoka, s katero lahko oporočitelj določi svojega dediča. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju mora biti napisan v obliki notarskega zapisa.

 

S spoštovanjem,