S 1. decembrom bo v Sloveniji začel veljati nov sistem dolgotrajne oskrbe v institucijah. Reforma pomeni, da bodo stanovalci domov za starejše postali uporabniki dolgotrajne oskrbe, država pa bo prevzela financiranje oskrbnega dela storitev. Stanovalci bodo po novem plačevali le nastanitev in prehrano, ne pa več oskrbe, ki bo krita iz javnih sredstev.
Če pojasnimo bolj podrobno: po novem bo država iz javnih sredstev krila oskrbni del storitev – torej osebno nego, pomoč pri gibanju, hranjenju, oblačenju in spremljanju uporabnikov. Stanovalci pa bodo še vedno plačevali stroške bivanja in prehrane, pa tudi morebitne nadstandardne storitve, kot so enoposteljne sobe, dodatne aktivnosti ali posebna rehabilitacija. To pomeni, da bodo tisti, ki bodo vključeni v novi sistem, v povprečju plačevali manj kot doslej, vendar oskrba ne bo v celoti brezplačna. Če uporabnik ne bo pravočasno vključen v sistem, bo moral začasno plačevati po starem, torej tudi del stroškov oskrbe, ki ga bo pozneje krila država.
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba v praksi – resnični obrazi in odprta vprašanja
Do zdaj so stanovalci plačevali celotno oskrbnino – v povprečju od 1.000 do 1.400 evrov mesečno, odvisno od doma in stopnje oskrbe. Po novem naj bi mesečni račun v povprečju znašal med 700 in 800 evrov, saj bo »zgornja meja za standardno bivanje določena pri 781 evrih«. Za tiste, ki prejemajo najnižje pokojnine, to pomeni občutno razbremenitev.
A le, ko bo sistem res zaživel.
.jpg "Dom za ostarele")
Foto: Freepik
Domovi pripravljajo soglasja in osebne načrte
Na vprašanje, ali bo sistem pripravljen do 1. decembra, na Ministrstvu za solidarno prihodnost odgovarjajo, da so »domovi za starejše že začeli s prvimi aktivnostmi za prevedbo obstoječih stanovalcev v uporabnike dolgotrajne oskrbe. Večina stanovalcev je že podala soglasje k postopku prevedbe.« Dodajajo, da »domovi za starejše v sodelovanju z izvajalci informacijskih rešitev pripravljajo potrebne rešitve, ki bodo omogočile hitro izvedbo prevedb v sistem dolgotrajne oskrbe«.
Za tiste, ki do roka soglasja ne bodo podpisali, ministrstvo pojasnjuje: »Stanovalci bodo lahko podali vlogo za uveljavljanje dolgotrajne oskrbe. Do prejema odločbe in sklenitve osebnega načrta pa bodo še vedno lahko koristili institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu.«
To pomeni, da nihče ne bo ostal brez oskrbe. Vendar pozor: kdor ne bo podpisal soglasja za vstop v novi sistem, ostane v starem sistemu, kjer bo oskrbnina zanj višja.
|
Kdor ne bo soglašal s tem, da postane uporabnik dolgotrajne oskrbe, ostane v starem sistemu, kjer pa bo plačeval VIŠJE položnice kot do sedaj.
|
Koliko bodo plačevali po novem?
Ministrstvo je objavilo seznam informativnih cen za vse izvajalce dolgotrajne oskrbe v institucijah. Seznam vključuje tudi primerjave med starimi in novimi cenami ter izračune za tiste, ki bodo po 1. decembru ostali zunaj novega sistema.
| Do seznama lahko dostopate TUKAJ. |
Konkretne številke kažejo opazne razlike. V Domu dr. Janka Benedika Radovljica bi oseba, ki potrebuje najmanj oskrbe, po novem plačevala 713 evrov, kar je skoraj 200 evrov manj kot v starem sistemu. Če pa bi ostala v sedanjem načinu plačevanja, bi jo bivanje stalo 912 evrov.
Stanovalec z višjo stopnjo oskrbe in nadstandardno sobo bi po novem plačal 820 evrov, kar je manj kot polovico sedanje cene (1.446 evrov).
Podobni izračuni prihajajo tudi iz Doma upokojencev Postojna: tam bi najnižja oskrba po novem sistemu stala 700 evrov, v obstoječem pa 910 evrov, medtem ko bi se cena za uporabnika z najvišjo stopnjo pomoči znižala z 1.596 na 806 evrov.
|
Sami lahko izračunate, koliko bi plačevali, TUKAJ.
|
Državna »kapica« za zaščito najranljivejših
V sistemu je predvidena tudi t. i. kapica, ki določa, da nobena cena za standardno bivanje in prehrano ne sme preseči zneska zajamčene pokojnine – 781,94 evra.
S tem država po besedah ministrstva zagotavlja, da stanovalci ne bodo prisiljeni celotnega dohodka namenjati za domsko oskrbo. »Z novim sistemom se končuje tudi obdobje nepreglednih razlik med domovi starejših,« dodajajo na ministrstvu. Po novi metodologiji so morali vsi domovi pripraviti informativne izračune in jih posredovati ministrstvu, kar naj bi prineslo večjo preglednost cen.
Informacijski sistem še ni vzpostavljen
Največji izziv ostaja informacijski sistem, ki bi moral omogočati avtomatizirano obdelavo vlog in obračun novih storitev. Na ministrstvu priznavajo, da »informacijski sistem še ne podpira vseh ravnanj v postopku,« zato je v postopku sprejema interventni zakon, ki določa nadomestne rešitve.
»Na podlagi tega postopka bodo lahko stanovalci pravočasno prevedeni v uporabnike dolgotrajne oskrbe,« zagotavljajo.
A na terenu je slika manj optimistična. Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije informacijski sistem še ni v uporabi, odločbe pa se izdajajo »ročno preko dokumentarnega sistema Krpan«. Do danes so centri za socialno delo »prejeli 12.264 vlog za dolgotrajno oskrbo, od tega izdali 3.305 odločb, med njimi 682 zavrnilnih«. To pomeni, da več kot dve tretjini vlog še čaka na obdelavo.
Vse oči uprte v CSD Ljubljana
Prehod bo, kot kaže, poenostavljen z novo zakonsko dopolnitvijo. Vlada je sprejela spremembe, po katerih bo za celotno Slovenijo postopek prevedbe stanovalcev v sistem vodila ena vstopna točka – CSD Ljubljana.
Ta bo za vsakega stanovalca, ki bo podal soglasje, preverjala, ali izpolnjuje pogoje, ali prejema dodatek za pomoč in postrežbo ter določila kategorijo dolgotrajne oskrbe. Na podlagi obvestila o sklenjenem osebnem načrtu, ki ga pripravlja dom, bo CSD Ljubljana najpozneje do 31. decembra 2026 izdal odločbo o pravici do celodnevne dolgotrajne oskrbe.
A tudi tukaj ne gre brez težav. »Velik izziv predstavlja pomanjkanje kadra. Delovna mesta ostajajo nezasedena, razpise pa centri za socialno delo neuspešno ponavljajo,« priznavajo v Skupnosti CSD.
Kaj če sistem ne bo pravočasno deloval?
Kaj se bo zgodilo, če bo 1. decembra reforma le na papirju?
Ministrstvo pravi, da bo »interventni zakon določil ustrezen postopek dela v obdobju, ko informacijski sistem še ne podpira vseh ravnanj«. Domovi bodo torej lahko izvajali storitve in stanovalce prevedli v novi sistem tudi brez popolne digitalne podpore.
CSD-ji pa opozarjajo, da trenutno delajo »na roke«, zato se bojijo zamud.
Preberite tudi: Kako se s sistemom dolgotrajne oskrbe spoprijemajo na vstopnih točkah v centrih za socialno delo
Tudi minister priznava: sistem še v vzpostavljanju
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pojasnjuje, da se Slovenija s to reformo pridružuje državam, ki so dolgotrajno oskrbo uredile kot pravico in da je naš sistem »po zasnovi primerljiv z uveljavljenimi sistemi v Nemčiji in Avstriji, saj temelji na obveznem zavarovanju, pravici do oskrbe na domu ali v instituciji ter integraciji zdravstvenih in socialnih storitev«.
A hkrati poudarja, da se »slovenski sistem šele vzpostavlja«, medtem ko imajo Nemci obvezno zavarovanje že od leta 1995.
Na vprašanje o prvi oceni delovanja ministrstvo odgovarja: »Skladno z 8. členom Zakona o dolgotrajni oskrbi pristojno ministrstvo najmanj vsaka tri leta analizira izvajanje tega zakona in vladi predloži poročilo.« To pomeni, da javnost uradne evalvacije pred letom 2028 še ne bo videla.
Kako do informacij?
Za vse, ki ne razumejo sprememb, deluje vladni klicni center 114, kjer vsak delovni dan med 8. in 16. uro odgovarjajo na vprašanja o dolgotrajni oskrbi. Vodja centra Matjaž Florjanc Lukan pojasnjuje, da ljudem pomagajo tudi pri informativnem izračunu – primerjavi stare in nove cene. »Naj imajo pri sebi zadnji račun za oskrbnino,« svetuje.
Informativni kalkulator in seznam cen sta objavljena na spletni strani ministrstva, domovi pa imajo dolžnost, da uporabnike obvestijo o novih izračunih in jim pomagajo pri izpolnjevanju soglasij.
Preberite tudi: Matjaž Florjanc Lukan: »Dobra služba je delo, ki te notranje izpolnjuje«
Med obljubami in realnostjo
Reforma dolgotrajne oskrbe je korak, ki ga Slovenija čaka že desetletja. Na papirju prinaša večjo socialno varnost in pravičnejšo porazdelitev stroškov med državo in uporabniki. A v praksi je jasno, da bo uvajanje počasno, neenakomerno in polno improvizacij.
Če bo informacijski sistem zamujal, bodo domovi in CSD-ji še mesece delali ročno. Če ne bo dovolj kadra, bodo odločbe zamujale. Če soglasij ne bo pravočasno, bodo nekateri stanovalci plačevali več kot doslej.
Prvi december bo torej res dan, ko oskrba postane pravica – a hkrati dan, ko bo jasno, koliko ta pravica v praksi zares velja.
_____________________________________________________
Zavod Mojaleta.si izvaja pobudo, ki jo podpira Inštitut za odprto družbo – Sofija in jo sofinancira Evropska unija v okviru projekta Odpornost medijev. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča njihovih avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA) ali Inštituta za odprto družbo – Sofija (OSIS). Niti Evropska unija, niti EACEA niti OSIS ne morejo biti odgovorni zanje.