Govori o popotniku, ki nehote zaide na pokopališče in na nagrobnih kamnih vidi napise o dolžini življenja tam pokopanih oseb. Sodeč po napisih nihče ni živel prav dolgo. Prepričan, da so na tem pokopališču pokopani le otroci, sede na tla in zajoče. Mimo pride pokopališki čuvaj in pretresenemu popotniku pojasni, da je na nagrobnih kamnih zapisano število let, mesecev, tednov in dni, ki jih je oseba resnično živela.
Če bi naredili pregled svojega življenja – koliko let ste resnično živeli, resnično užili dan, ki vam je bil podarjen, se iskreno veselili velikih in malih radosti?
Ko sem prvič prebrala zgoraj omenjeno zgodbo, sem pomislila, da resnično spodbuja k razmišljanju. A o njej resnično nisem razmišljala še nekaj let, dokler nisem prebrala misli Abrahama Lincolna: »Na koncu ne štejejo leta življenja, ampak dejstvo, koliko življenja je bilo v teh letih.« Ko sem začela razmišljati, koliko življenja je bilo v mojih preživelih letih, sem ugotovila, da pravzaprav sploh ne vem, kako bi odgovorila na vprašanje, kaj pomeni, da resnično živiš.
Prva misel je bila, da to pomeni, da smo vedno veseli, da naše življenje teče kot po maslu. Bilo bi lepo, a vendar mislim, da je to nerealno pričakovati. Poleg tega verjamem, da bi marsikdo med nami v življenju začel stagnirati, kajti prav nelagodje je tisto, v katerem mnogi prepoznamo spodbudo za spremembo. Večkrat sem že zapisala, da je osnovna motivacija vsakega od nas skrbeti za svojo dobrobit in biti v ugodju. Ko zaznavamo, da ni tako, iščemo načine, da bi se iz neugodja pomaknili v ugodje in takrat smo mnogo bolj motivirani tako za spremembe kot izvajanje aktivnosti, za katere verjamemo, da nas bodo vodile v želeno spremembo.
Morda resnično živeti pomeni, da znamo sprejeti tudi težke preizkušnje, vedoč, da s seboj nosijo dragocene lekcije? Tudi, ampak zdi se mi, da mora biti še kaj več kot to, kajti življenje vendar ni sestavljeno le iz težkih preizkušenj.
Mar to pomeni, da si v življenju postavljamo osebne in poslovne cilje ter stremimo k temu, da bi jih dosegli? Da svoje življenje torej osmislimo v luči teh ciljev? Bi nekdo, ki se je celo življenje gnal za vedno večjim dobičkom, rekel, da je resnično živel? Ne vem, verjetno bi. Bi nekdo, čigar življenjski cilj je živeti mirno družinsko življenje, rekel, da je resnično živel? Ne vem, verjetno bi. Bi nekdo, ki je v življenju prestal težke preizkušnje, rekel, da je resnično živel? Verjetno. Kajti dejstvo je, da imamo vsak svojo predstavo 'resničnega življenja'. Če želimo podati odgovor na naslovno vprašanje, se je torej treba zazreti vase in odgovor poiskati pri sebi.
Resnično živeti sama povezujem z zaupanjem. Najprej z zaupanjem v neko višjo silo, ki jo lahko imenujemo, kakor nam je ljubo. »Univerzum ve najbolje,« pravi moj učitelj in mentor Tom Stone. Ve, kaj potrebujem za svojo rast, ve, kaj potrebujem, da lahko uresničujem namen, ki sem si ga zastavila za to življenje. Verjamem namreč, da v življenje vstopimo z vnaprej zastavljenim namenom – kaj želim v tem življenju doseči, razrešiti, v katero smer rasti. Verjamem, da se delček nas – lahko ga imenujemo duša – vnaprej odloči o smislu življenja, v katerega vstopa, in si v skladu s tem izbere tudi življenjske (pre)izkušnje. Resnično živeti zame tako pomeni, da zaupam, da sem na pravi poti. Da zaupam, da so preizkušnje del te poti, ki mi kažejo, da je treba nekaj spremeniti, če želim uresničevati vnaprej zastavljeni cilj. Da so lekcije, namenjene učenju. In da jih zmorem prepoznati, razumeti in sprejeti, kar mi prinašajo.
Resnično živeti pa povezujem tudi z radovednostjo in radostjo. Kaj lepega prinaša dan, ki mi je podarjen? Česa se premalo zavedam in premalo cenim? V čem lahko prepoznam drobne radosti? Kako lahko v polnosti izkoristim nov dan? Kako lahko živim v sprejemanju vsega, kar je? Pomeni biti prisoten v trenutku. Ne le fizično, medtem ko smo z mislimi nekje drugje.
Za konec pa le še povabilo k razmisleku o pomenu besedne zveze resnično življenje. Koliko življenja je v naših letih? Ga je dovolj? In če presodimo, da ga ni, kaj lahko naredim v tem trenutku, da ga bo več?
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.