Tudi v zapisih starih Egipčanov, ki so izumili prve slamice, s katerimi so pili pivo, omenjajo socialne probleme, ki jih je povzročalo prekomerno pitje alkohola.
Rimljani so imeli svojega boga vina – Bakhusa, vino večkrat omenja Sveto pismo, tudi Judi so ga že davno uporabljali pri raznih obrednih ritualih.
Islamski prerok pa je, da bi se njegovi verniki razlikovali od krščanskih in judovskih, prepovedal pitje alkohola – tako še danes velja, da je uživanje alkohola v islamskih deželah statistično najmanjše.
Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2022 je povprečna svetovna poraba 6,18 litra čistega alkohola na prebivalca, od alkohola pa je odvisno več kot dve milijardi ljudi oziroma kar četrtina svetovne populacije.
Preberite tudi: Ko mošt vino postane, alkohol telo objame
Mamilo z dovoljenjem
Vemo, da je značilnost droge, da povzroča spremembo v doživljanju in razpoloženju – torej je alkohol droga. Ima vse osnovne značilnosti opiatov: občutki so močnejši, bolj vzvišeni, potem pa nastopi obdobje žalosti in potrtosti. Vemo tudi, da dolgotrajno uživanje alkohola vodi v odvisnost. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Sloveniji okoli 200 tisoč ljudi odvisnih od alkohola, posledično zato trpi okoli milijon ljudi oziroma njihovih bližnjih.
Pili so ga že šimpanzi
Po vsej verjetnosti so se s prezrelim sadjem, ki je z razpadanjem in vretjem že nekoliko dišalo po alkoholu, v blaženo stanje spravljali že šimpanzi, pravo maligansko moč pa je iz sadežev iztisnil šele naš prapraded, ko si je začel hrano pripravljati s kuhanjem.
Prva poročila o proizvodnji alkohola prihajajo iz Kitajske, kjer so v ostankih najdenih glinenih posod odkrili, da so alkoholno pijačo delali iz fermentiranega riža, prosa, grozdja in medu. Rimljani so že pred več kot 2000 leti iz grozdja pridelovali vino, v severni Evropi pa naj bi okoli 6000 let pr. n. št. iz žit in hmelja varili pivu podobno pijačo.
Etilni alkohol naj bi 700 let pred našim štetjem odkril neki arabski kemik, ko je želel ustvariti življenjski napoj, ki bi zagotavljal večno mladost in veselje. V svojem laboratoriju je pridelal brezbarvno tekočino prijetnega vonja, ki je dajala telesu moč in pričarala dobro počutje. Ko je pijača res tako delovala nanj, naj bi vzkliknil »Al-kohl!«, kar v eni od različic arabskega jezika pomeni »dobro« oziroma »dragoceno«.
Da je odkril želeni napoj, je mož gotovo mislil le do prvega mačka, kmalu pa je dokončno spoznal, da je njegov »življenjski napoj« pravzaprav nevarna tekočina, ki po začetni sreči povzroča le še trpljenje in bolezen.
Zakaj nas po alkoholu boli glava: resnica o mačku
Zabava je bila odlična, pijača je tekla, smeh je odmeval, naslednje jutro pa utrujenost, suha usta, slabost in predvsem – glavobol.
Maček, ta neprijetni opomnik prekomernega uživanja alkohola, ni le »naravna kazen«, temveč zapleten biološki proces, ki v telesu sproži celo vrsto odzivov.
Alkohol zavira hormon, ki skrbi, da telo zadržuje vodo. Zato ledvice izločijo več urina, telo se izsuši, možgani se rahlo skrčijo, napnejo se možganske ovojnice – in tu je glavobol. Poleg tega jetra ob razgradnji alkohola proizvajajo acetaldehid, toksično snov, ki povzroča slabost, vrtoglavico in vnetje žil.
Alkohol v telesu sproži vnetni odziv in sproščanje citokinov – molekul, ki povzročajo utrujenost, bolečine in občutek »meglenosti« v glavi, za povrhu pa še občutljivost na svetlobo in razdraženost. Ker pade raven sladkorja v krvi, se poruši ravnovesje elektrolitov, kar dodatno obremeni živčevje. Čeprav alkohol sprva deluje uspavalno, moteno spanje pomeni, da telo ne dobi prave regeneracije, zato se zbudimo izčrpani in brez energije.
Preberite tudi: Kaj pomeni rdečica na obrazu, ki nastane zaradi alkohola?
Temnejše so pijače, hujši je maček
Vse vrste alkohola ne povzročajo enako močnega mačka.
Pomembno vlogo imajo kongeneri – stranski produkti fermentacije in staranja alkohola, med katerimi so metanol, tanini in različni aldehidi.
Ti dajejo pijačam okus in barvo, a hkrati povečajo obremenitev jeter in vnetni odziv telesa. Temnejše pijače, kot so viski, rum ali rdeče vino, vsebujejo več kongenerjev, zato povzročajo hujši maček. Čistejše pijače, denimo vodka ali belo vino, praviloma manj.
Popolnega zdravila za mačka ni. Pomaga pitje vode med in po uživanju alkohola, uravnotežen obrok pred pitjem ter dovolj spanja.
Najbolj zanesljiv nasvet pa je zmernost. Alkohol v zmernih količinah je družbeni užitek, v prekomernih pa le pot do bolečega jutra.
»Tolažilna« prepričanja ljubiteljev alkohola
Kljub ničkolikokrat dokazani škodljivosti alkoholnih pijač obstaja skupina zagovornikov, ki se krčevito trudi prepričati, da pijača le ni tako uničujoča. Res je, da ima alkohol določeno energetsko vrednost, vendar zaradi tega še ni hrana, kot so prepričani nekateri.
Ob zamenjavi alkohola s hrano organizem ne dobi dovolj življenjsko pomembnih hranil; alkohol prinese le čisto energijo, človek pa ob »hranjenju« le z alkoholom izgublja težo. Alkoholne pijače, predvsem rdeče vino, sicer vsebujejo nekaj zaščitnih snovi – naravnih antioksidantov, ki preprečujejo oksidantom škodljivo delovanje v organizmu. Vendar se te snovi da dobiti tudi v grozdnem soku, sadju, zelenjavi ter zelenih ali črnih čajih. Zato alkohol še ni zdravilo, čeprav je na primer razširjeno prepričanje, da je pivo zdravilo za ledvice.
Res je le, da pivo povzroči, da ledvice hitreje delujejo in pospešeno izločajo nekatere škodljive snovi, vendar je pri obolelih ledvicah pomembna le količina tekočine, katere glavna sestavina je voda.
Ta pomaga izločati škodljive snovi iz telesa. Alkohol kot razkužilo res uniči nekatere klice, ki prenašajo bolezni, ne moremo pa zato reči, da jih tudi zdravi.