Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, za katero je značilna povišana raven glukoze v krvi. Do nje pride zaradi popolnega ali delnega pomanjkanja inzulina, lahko pa tudi zaradi zmanjšane občutljivosti telesnih celic na delovanje inzulina. Glede na nastanek, potek bolezni in zdravljenje je treba razlikovati dva tipa sladkorne bolezni, in sicer tip 1 in tip 2. Sladkorno bolezen tipa 1 so včasih imenovali od inzulina odvisna ali juvenilna sladkorna bolezen. Pogosto se pojavi pri otrocih ali mlajših odraslih, lahko pa tudi v katerikoli starosti. Ima jo približno od 5 do 10 odstotkov vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija postopoma, lahko tudi več let. Navadno se pojavi v poznejšem življenjskem obdobju pri ljudeh s čezmerno telesno težo in nezdravim življenjskim slogom ter je lahko dedno pogojena. Najpogostejši znaki so pretirana žeja, pogosto odvajanje seča, utrujenost ali slabo počutje, zamegljen vid, suha ali srbeča koža, pogostejše okužbe z glivicami in tudi čezmerna telesna teža.
Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu. »Močno pa se veča tudi pojav sladkorne bolezni tipa 1 v otroštvu in mladostništvu ter pojav sladkorne bolezni v nosečnosti. Sladkorna bolezen tudi v Sloveniji zaradi svoje pogostosti, zahtevne obravnave in težkih posledic predstavlja velik izziv. Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva več, med seboj prepletajočih se dejavnikov, bodo prihodnje aktivnosti osredotočene na pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni,« je ob svetovnem dnevu diabetesa, ki ga obeležujemo danes, pojasnil asist. dr. Boštjan Martinc, mag. farm., spec., nacionalni koordinator farmacevtske skrbi v Lekarniški zbornici Slovenije.
Pri posameznikih brez sladkorne bolezni lahko trebušna slinavka nemoteno izloča inzulin, da lahko glukoza vstopi v celice. Pri sladkornih bolnikih pa ta sistem ne deluje pravilno. Bolnik na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut dnevno, vse življenje, zato sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme. Poleg zdravljenja z zdravili potrebuje vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni in usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob.
Diabetes povzroči več smrti na leto kot rak dojke in aids skupaj. Dve tretjini obolelih za sladkorno umreta zaradi bolezni srca ali kapi. Dolgotrajna sladkorna bolezen namreč pospeši aterosklerozo, ki prizadene srčno in možgansko žilje ter žilje udov.
Delež odraslih s sladkorno boleznijo v starosti od 25 do 74 let je po podatkih anketne raziskave 'Z zdravjem povezan vedenjski slog' leta 2016 znašal 6,9 odstotkov. Prav tak delež je pokazala tudi raziskava EHIS iz leta 2014. Razširjenost sladkorne bolezni in nekatere značilnosti opisujemo tudi s podatki o izdanih zdravilih za zniževanje glukoze v krvi. Zgovoren je podatek, da je v Sloveniji leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo približno 84.000 oseb, leta 2017 pa približno 111.400 oseb. Skupno letno število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi pa se je v zadnjih letih povečalo za 2 do 3 odstotke (povprečno za približno 2500 oseb) letno.
V Sloveniji imamo 338 javnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.