Buče, ki simbolizirajo plodnost in rodnost, so v 15. stoletju iz Srednje Amerike pripeljali v Evropo Španci. Evropejci so jih sprva uporabljali le za okras, nato z njimi krmili živali, danes pa so buče vse bolj priljubljeno živilo. Uporabno je njihovo meso, pečke in cvetovi.
Uporaba buč v kulinariki je zelo raznovrstna, saj lahko iz njih pripravimo številne slane in sladke jedi. Zelo okusne so na primer blanširane buče v solati, ki jim dodamo malo narezanega česna ali čebule, sesekljana sveža zelišča (bazilika, origano) in jih zabelimo z mešanico oljčnega olja ter balzamičnega kisa. Zanimive okuse tudi dobimo, če solati iz buč dodamo narezane oreščke, bučna semena, sir feto, rukolo ... Marsikdo pozna ocvrte in pečene bučke (tudi na žaru), slednje so še boljše z malo na drobno sesekljanega česna in s kančkom oljčnega olja. Na tanko narezane buče lahko uporabimo kot "posteljico" na krožniku, na katero položimo na manjše koščke popečeno meso, rižoto, čičeriko, kvinojo, ajdo, idr.
Nadevana buča
Zelo okusna je nadevana buča, ki jo spečemo v pečici. Bučo po dolgem prerežemo na dve enaki polovici, odstranimo semena, nadev pa je lahko različen: zelenjavni, mesni, mešan, riž, pomešan z zelenjavo, zelenjava s sirom, enak nadev kot za polnjene paprike ....
Popularni jedi iz buč sta kremna bučna juha ali bučni pire, buče pa lahko vložimo v kis ali pa iz njih pripravimo pecivo (npr. bučni zavitek), marmelado, kompot, celo sladoled. Uporaba buč je pravzaprav omejena le z našo domišljijo.
Energijska in hranilna vrednost buč
Bučno meso vsebuje malo energije, le nekaj nad 20 kcal (84 kJ)/100 g, saj je v njem veliko vode in malo maščobe in sladkorja, kar je odvisno tudi od vrste buče. Buče so torej dobro živilo za tiste, ki želijo izgubiti nekaj odvečnih kilogramov, seveda pa morajo pri pripravi buč skopariti z energijsko bogatejšimi dodatki. Pri pripravi pa je vendarle dobro dodati nekaj maščobe, saj buče vsebujejo karotenoide (sodijo med antioksidante), ki pa se v črevesju bolje absorbirajo, če je v zaužitem obroku tudi nekaj maščobe.
Buče vsebujejo tudi vitamine (B1, B2, K) in minerale, še posebej kalij, cink in magnezij. Da bodo buče med pripravo izgubile čim manj koristnih snovi, ki so v njih, svetujemo, da jih, narezane na večje kose, skuhate na način "al dente".
Bučna semena so energijska bomba
Buče so energijsko revno živilo, kar pa ne moremo reči za bučna semena. Vsebujejo precej maščobe (več kot 30 %), zato je njihova energijska vrednost več kot 500 kcal (2.090 kJ)/100 g. To pa je podobna energijska vrednost kot pri krompirjevem čipsu, krekerjih in pokovki (popcorn). Čeprav imajo veliko energijsko vrednost, pa so bučna semena v primerjavi s slanimi prigrizki boljša izbira, še posebej, če niso soljena, saj vsebujejo več beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov.
Buče v ljudskem zdravilstvu
V ljudskem zdravilstvu pripisujejo bučam veliko ugodnih učinkov na naše telo. Tako naj bi lajšale oz. blagodejno vplivale na razdraženi želodec in pomagale pri težavah z vnetim črevesjem. Zaradi svojega pomirjevalnega učinka na prebavila so buče primerno živilo tudi pri težavah z odvajanjem oz. pri driski. Pripisujejo jim tudi diuretični učinek, kar posledično vpliva na izločanje seča, zato jih priporočajo ljudem z ledvičnimi kamni, vnetjem ledvic in mehurja, pri težavah s prostato in pri protinu.
Zdravilne lastnosti pa pripisujejo tudi bučnemu olju in bučnim pečkam (bučnicam); te naj bi ugodno vplivale na zmanjševanje holesterola v krvi ter pri črevesnih parazitih. Bučno olje vsebuje rastlinske fitosterole, ki zmanjšujejo koncentracijo holesterola v krvi, ugoden učinek pa naj bi imelo olje tudi pri zdravljenju ledvic, prostate in sečil.
Celoten članek o bučah boste našli tukaj.