Tako naj bi se denarna socialna pomoč zvišala iz 297,53 evrov na 331,26 evrov oziroma povečala za 11,34 odstotka.
Ministrstvo je na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih zavezano, da na podlagi primerljive metodologije, najmanj vsakih pet let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka in višino na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov presega 20 %, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. Višina minimalnih življenjskih stroškov je bila zadnjič ocenjena leta 2009, zato je ministrstvo naročilo novo raziskavo o minimalnih življenjskih stroških.
Leta 2009 so osnovni minimalni življenjski stroški, ki omogočajo preživetje samske odrasle osebe (najnujnejše izdatki za življenjske potrebščine), znašali 385,08 evra. Zaradi realno nizke minimalne plače (in tudi povprečne plače) in posledično nesprejemljivega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami oziroma med socialnim varstvom in trgom dela, se je osnovni znesek minimalnega dohodka leta 2010 določil v višini 75 % oziroma v višini 288,81 evra, kar je takrat predstavljalo okoli 50 % neto minimalne plače.
Z novo raziskavo je bilo ugotovljeno, da višina osnovnih minimalnih življenjskih stroškov znaša 441,67 evra. Z namenom ohranitve podobnega razmerja z neto minimalno plačo kot leta 2010 ter ob upoštevanju tveganja pasti neaktivnosti, ministrstvo z novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih kot nov osnovni znesek minimalnega dohodka predlaga 331,26 evra, kar predstavlja 75 % višine osnovnih minimalnih življenjskih stroškov.
Ministrstvo predlaga tudi spremembo lestvice, s katero se določa višina denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka za samsko osebo oziroma za posameznega družinskega člana družine. V letu 2014 so bili namreč sprejeti ukrepi, ki so okrepili socialni položaj predvsem družin z otroki (npr. da se del otroškega dodatka ne upošteva kot dohodek), ne pa tudi samskih oseb.