Starejši ko smo ljudje, več pozornosti posvečamo zdravi prehrani. Ta nam krepi zdravje in izboljšuje počutje. V zadnjem času pa je na tržišču vse več tako imenovane superhrane, mediji nas zasipajo z informacijami o zdravih in eksotičnih živilih. Kaj je zdravo in kaj ni? Kaj jesti in kaj ne?
Preberite si odgovore nutricistke Jelene Dimitrijević:
Kaj so funkcionalna živila, kako bi jih definirali?
Funkcionalna hrana je v bistvu vsaka sveža ali predelana hrana z biološko aktivnim delovanjem, ki pomaga ohranjati zdravje, vpliva na telesne funkcije in ima poleg hranljivih lastnosti tudi zdravilne učinke, tako da preprečuje nastanek določenih bolezni. Po navadi se delajo raziskave, ki določajo, ali je lahko živilo funkcionalno ali ne (vsebuje snovi, ki so koristne za človeka in njegovo zdravje).
Zakaj izraz funkcionalna hrana in ne superhrana?
Superhrana je izključno ime za tržne namene, saj ima verjetno boljši učinek na potrošnike, v prehrani pa se uporablja izraz funkcionalna hrana. Velikokrat sem v dvomih.
Ali so funkcionalna oz. popularno superživila le visoka moda prehrane ali nam resnično koristijo?
Nasprotovanja na področju prehranjevanja in prehranskih dopolnil so v današnjem času zelo izrazita. Kaj je zdrava prehrana in kaj resnično naše telo potrebuje, sta vprašanji, na katera ne dobimo jasnih odgovorov, informacij pa je toliko, da navadnega človeka hitro zmedejo. Izgubili smo stik z naravni ritmi in zaradi tega živimo življenje, ki ni optimalno za naše telo in dušo. Stres, onesnaženja, nepravilna prehrana z veliko predelanimi živili, ki so oropana hranilnih snovi, premalo gibanja, nenehno bivanje v zaprtih prostorih, nepravilno dihanje, elektrosmog … so samo nekateri dejavniki, ki s svojim negativnim delovanjem uničujejo naše zdravje. Zaradi tega je funkcionalna hrana oz. superhrana postala tako popularna, saj ljudem obljublja pomoč pri omenjenih težavah. Da so superživila postala moderna, so vsekakor zaslužni tudi časopisi in revije, saj se je o tem veliko pisalo in se še piše. Po mojih izkušnjah nam superživila pomagajo, če jih znamo pravilno uporabljati, saj ni vse za vsakogar. Poleg tega pa je tudi odvisna kakovost izdelkov, saj veliko prodajalcev želi samo zaslužiti in v tem primeru je vprašljivo, kaj nam bodo resnično prodali.
Ali se v našem podnebju ne bi mogli zadovoljiti z gomoljem repe namesto z maco, z borovnicami in brusnicami namesto z goji jagodami, z regratom, čemažem, zeljem …?
Se strinjam, da supehrano lahko najdemo v domačih živilih. Marsikdo se ne zaveda, da z rednim uživanjem brokolija, zelja, čemaža, rdeče pese, regrata, borovnic, ribeza, kopriv, orehov … v bistvu uživa superživila, vendar je problem v tem, da je velik del teh živil nekakovosten in hitro pridelan na nerodovitnih in rudninsko osiromašenih tleh z uporabo pesticidov in herbicidov, kar jih oropa snovi, ki so nujno potrebne za normalno delovanje našega telesa. Če jih gojimo na domačem vrtu ali kupimo od biokmeta, pa nam lahko koristijo toliko kot t.i. superživila iz daljnih dežel? Najboljša je ekološka, lokalno pridelana hrana, ki jo vzgoji kmet z veliko ljubezni in na naraven način ali mi sami na lastnem vrtu s pomočjo biodinamičnih in permakulturnih metod. Če temu dodamo še uporabo divjih rastlin, ki vsebujejo 3- do 4-krat več vitaminov in rudnin, ker rastejo med kamni, v gozdovih, v gorah in sušnih predelih ter se za svojo rast morajo potruditi, ne bomo potrebovali nikakršnih dopolnil iz oddaljenih krajev. Če bi človek živel bolj v stiku z naravo in užival samo takšno hrano, v rodovitni in neonesnaženi zemlji, ne bi potreboval živil, ki prihajajo od daleč. Večina pa si ne predstavlja, da bi se zjutraj zbudila v nežnem objemu gozda in hodila po rosnati travi ter nabirala čudovite rastline, ki nam dajejo moč in nas oskrbijo z nujno potrebnimi nutrienti in vibracijami, ki se lahko uglasijo z našim celotnim bitjem. Na žalost takega življenja ne živimo več. In zaradi tega je bolj enostavno, če imamo kakšno superživilo, ki ne raste v naših krajih, temveč je dovolj potentno, da nam pomaga, da nadomestimo primanjkljaje, ki jih ustvarjamo z napačnim življenjskim slogom.
Kakšna je najboljša prehrana za starostnike?
Starostniki imajo pogosto težave s prebavo in absorbcijo, saj se nam z leti zmanjšuje količina želodčne kisline. Zaradi tega je zelo pomembno, da uživamo čim več rastlinske hrane z lažje prebavljivimi rastlinskimi beljakovinami, da dodajamo vitamin B12 (starostniki pogosto trpijo za pomanjkanjem tega vitamina ne glede na način prehranjevanja), vitamin D3 (tudi zaradi boljše absorbcije kalcija), železo (kot dodatek ali preko rastlinskih živil, bogatih z železom: stročnice, polnovredna žita, zelena listnata zelenjava, suho sadje, bučna semena, sezam, oreščki, spirulina …) ter vitamin C (citrusi, šipek, acerola, camu-camu, jagodičevje, brokoli, kalčki, zelena listnata zelenjava, zelje). S polnovredno rastlinsko prehrano z veliko zelenjave pa bodo dobili tudi dovolj kalcija, kalija, magnezija, vitamine kompleksa B, vlaknine in omega 3.
Kaj priporočate tistim, ki jim delovni stresi pijejo življenjsko moč?
Samo dodajanje superživil nam ne bo pomagalo. Človeka moramo vedno gledati kot celoto in iskati vzroke za njegove težave. Če smo veliko pod stresom, moramo najti način, da se ga znebimo, tako da morda spremenimo okolje, v katerem živimo in delamo, s sprejemanjem in z uporabo različnih tehnik (dihalne tehnike, meditacije, sprehod …), s fizično podporo telesa preko pravilne prehrane in probiotične terapije, lahko pa na koncu dodamo še recimo Bachove esence, vitamin B5 (polnovredna žita, arašidi, kvasovi kosmiči, fižol, sladki krompir, grah, gobe, avokado) in druge vitamine kompleksa B, rožni koren (rhodiola), baldrijan, meliso in magnezij. In tistim, ki se že zdaj tresejo pred virusi in bakterijami, saj jim vsako zimo kvarijo prehladi in viroze? Poleg počitka, bivanja na svežem zraku in v naravi, zdrave prehrane, zmernega gibanja, vzdrževanja zdrave črevesne mikrobiote in psihičnega ravnovesja si lahko pomagajo z naravnimi viri vitamina C (citrusi, šipek, acerola, camu-camu, jagodičevje, brokoli, kalčki, zelena listnata zelenjava, zelje), beta glukanom, ameriškim slamnikom, vitaminom D3 in cinkom.
Kaj se vam kot prehranski strokovnjakinji zdi najbolj pomembno, da ljudje vedo glede svoje prehrane in superživil?
Zelo pomembno je, da vsakega posameznika posebej obravnavamo, da mu pomagamo, da krepi telo (predvsem pa črevesje in izločala zaradi izboljšanja prebave, presnove, absorbcije in sposobnosti samorazstrupljanja telesa). Zaradi tega sta tudi zelo pomembna pravilna prehrana ter probiotična terapija, ki nam pomaga, da se znebimo patogenih organizmov, naselimo optimalne bakterijske kolonije, podpremo delovanje imunskega sistema in na splošno izboljšamo telesno in duševno zdravje. Brez takšne podpore nam ne bo pomagalo jemanje superživil, saj jih telo ne bo moglo pravilno izkoristiti. Poleg tega pa je izbira superživil, ki k nam pridejo v koncentrirani obliki (prah, tabletke) lahko tudi nevarna, saj se marsikatera zel in rastlina v tradicionalni medicini (ajurveda, tradicionalna kitajska medicina) uporablja kot zdravilo. Zaradi tega moramo poznati superživila, ki jih želimo dodajati v svojo prehrano, njihov vpliv na naše telo in količine, ki so v določenem trenutku primerne za posameznika.