Jagode so na trgovskih policah skoraj vse leto, a številni prisegajo le na tiste, ki zrastejo na domačem vrtu. Čas, ko bo jagod v izobilju tako na vrtovih kot v številnih nasadih po Sloveniji, je tik pred vrati. Plodovi dozorijo od zgodnjega do poznega poletja (odvisno od sorte), največ jih je na izbiro med majem in julijem. Sort je veliko, vsem pa je skupna rdeča barva ter sadeži sladkega in aromatičnega okusa – za tega jagode potrebujejo dovolj sonca.
Bogate z vitamini, minerali in vlakninami
Jagode so odličen vir vitamina C in minerala mangana, zelo dober vir prehranske vlaknine, joda in folata, pa tudi številnih drugih, za naše telo pomembnih mikroelementov: bakra, kalija, biotina, fosforja, magnezija, vitamina B6 in omega-3 maščob (v obliki alfa-linolenske kisline). Poleg tega imajo nizko kalorično vrednost, saj 100 gramov jagod vsebuje 33 kcal (137 kJ). Za primerjavo: podobno kalorično vrednost imajo tudi borovnice in maline (37 kcal oziroma 156 kJ), medtem ko grozdje vsebuje 70 kcal (292 kJ), banane pa kar 92 kcal (384 kJ) na 100 gramov.
Delujejo antioksidativno
V jagodah so številni antioksidanti (snovi, ki preprečujejo oksidacijo in nastanek prostih radikalov, ki lahko povzročijo poškodbe celic v našem telesu), med njimi tudi antocianini, ki dajejo jagodam značilno rdečo barvo, flavonoidi, fenolne kisline, lignani, tanini in stilbeni. Tudi vitmin C deluje antioksidativno.
Študije kažejo tudi zaščitne učinke uživanja jagod pri povišanem sladkorju v krvi in drugih dejavnikih tveganja, kot sta povišan krvni tlak in debelost, ki lahko vodijo do sladkorne ali srčno-žilnih bolezni. Številne študije poleg antioksidativnih in antihipertenzivnih učinkov uživanja jagod dokazujejo tudi protivnetne učinke, zato jih je vsekakor smiselno vključiti v uravnoteženo prehrano.
Hitro se poškodujejo in plesnijo
Jagode se hitro poškodujejo in ne ostanejo dolgo sveže, zato jih ne kupujte na zalogo, ampak jih pojejte čim prej. Izbirajte jagode, ki imajo zdrave plodove in peclje. Običajno imajo manjše jagode močnejši okus in aromo kot velike. Najbolje je, da jih hranimo v embalaži, ki ne prepušča zraka, prav tako naj ta ne bo prepolna – jagode se bodo hitreje poškodovale in zato splesnele. V hladilniku jih lahko hranimo do dva dni, svetujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Če imate na domačem vrtu jagod preveč, da bi jih sproti pojedli, jih lahko tudi zamrznete. Takšne sicer izgubijo del arome, ker ob zamrzovanju popokajo celične stene, vendar ohranijo večji del vitaminov in mineralov, a le, če zamrzujemo sveže in zdrave plodove.
Jagode in pesticidi
Pri njihovem gojenju je uporaba pesticidov oziroma kemičnih snovi zelo pogosta, saj jih radi napadejo škodljivci in različne bolezni. Monitoring na ravni Evropske komisije je pokazal, da jagode spadajo med živila, ki vsebujejo več ostankov pesticidov. Najbolje je izbrati jagode iz domačega okolja, še bolje ekološko pridelane, saj je takšna pridelava regulirana z zelo strogimi omejitvami glede rabe pesticidov. Ne glede na to, kakšne jagode izberete, jih je treba pred zaužijem temeljito oprati, saj s tem močno zmanjšamo količino pesticidov, ki so na površini.
Nekateri so na jagode tudi alergični
Jagode spadajo med alergena živila. Alergično reakcijo naj bi sprožil določen protein v jagodah, ki je podoben pogostemu alergenu pelodu breze. Veliko ljudi je občutljivih tudi na kemikalije oziroma pesticide, s katerimi škropijo jagode.
Avtorici: Jasmina Bevc Bahar in Nika Kremić