Na sprehodu vsakodnevno srečujem takšne in drugačne pasje lastnike. Eni imajo pse na vrvici, pobirajo njihove iztrebke, spet drugi se obnašajo, kot da ta pravila zanje ne veljajo. No, danes se bom v svoji kolumni dotaknil teh, nevzgojenih.
Zadnjič sem se odpravil po sprehajalni poti. Ta je polna kolesarjev, mamic z vozički, pa tudi nas, starejših. Prav prijetno je. Vse dokler se ne najde kak nevzgojeni pasji lastnik, ki ima spuščenega psa, ta teka sem ter tja. Ker me takšne stvari motijo, sem mu zaklical, naj psa priveže na vrvico. Najbrž ste že uganili, kakšna je bila reakcija lastnika. Njegov užaljen pogled je povedal vse. Psa je sicer privezal, toda od tistega dne dalje, me nikoli več ne pozdravi. Tudi prav. Da je le pes na vrvici.
Naj si bo to majhen kuža ali velika zverina, pravila so enaka. Ker, če še ne veste, obstajajo ljudje, ki se psov bojijo. Četudi so ti zelo, zelo majhni. In to se vam nikakor ne sme zdeti čudno. Če obstajajo ljudje, ki se bojijo pajkov, zakaj bi bilo čudno, da se nekateri bojijo še najmanjših psov? Zato psi sodijo na vrvice. Na obljudenih mestih morajo biti na vrvici tik ob lastniku in pika.
Ko sem se sprehajal skozi gozd, šel po poti, je mimo mene privihral labradorec. Sicer me niti dobro pogledal ni, ampak, prestrašil me pa je. Ko je lastnik prišel mimo, sem ga vprašal, če je že kdaj slišal za vrvico. Jezno je pihnil in odgovoril, da je sredi gozda in ta je lahko vsaj tam njegov pes svoboden! Dragi pasji lastniki, če merite pasjo svobodo s tem, da nimate pripetega psa, je z vami nekaj hudo narobe. Kaj pa moja svoboda?
Sv oboden pes je tisti, ki ima redno prehrano, ki ima čisto ležišče, ki ima lastnika, ki ga šola, ki ga sprehaja (na vrvici!) in ki mu namenja svoj čas. To je pasja svoboda. Moja svoboda pa je, če so psi pripeti. Drugače mi jo kratite. Popolnoma vseeno mi je, če je pes vaš pes najbolj sladko bitje na tem svetu in ne bo žalega naredil niti muhi. Sodi na vrvico!
Druga težava, ki jo bom omenil, pa so pasji iztrebki. Ti ležijo povsod. Celo tam, kjer je v bližini smetnjak, ki je namenjen prav slednjim.
Zadnjič sem videl mladenko, ki je peljala svojega psa. Ko se je ta pripravil in spustil na travi svojo predelano hrano, je mladenka gledala v nebo. Ne vem, sicer, kaj je iskala, ampak videti je bilo, da je zelo zaposlena in da ne opazi, da njen pes opravlja potrebo. Ko je končal, je odšla dalje. Ampak, sem jo opozoril, naj pobere. Jezno me je pogledala in zabrusila, če je moj travnik. Ni bil, pa vseeno. Poberi.
Nekateri so prav ustvarjalni. Ko pes opravi svojo potrebo, njegov kupček zakrijejo z listjem. Ampak, če bi zračunali, jim časovno zakrivanje pasjega kupčka vzame ravno toliko, kot če bi ga pobrali v vrečko. Zato ne pridobijo prav nič.
Ti malomarni pasjeljubci mečejo slabo luč na vse, ki imajo pse. In to ni prav. Zaradi njih že marsikje psi niso več dovoljeni, pasji lastniki pa osovraženi. Ker nikomur ne paše pobirati iztrebkov za tujimi psi. Ker marsikdo nima rad, da mu spuščeni psi kratijo svobodo in naganjajo strah v kosti.
Bodite raje za zgled. Če imate psa, to pomeni, da imate radi živali. In če imate radi živali, imejte radi tudi naravo in ljudi. Imejte torej pse na vrvici in pobirajte njihove iztrebke. Boste videli, ne bo vas bolelo, vzelo vam bo zelo malo časa, pokazali boste spoštovanje do drugih in zato ga bomo tudi mi vam.