Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov v Sloveniji v letu 2015 izgubljenih skupno 9.836.115 delovnih dni. V bolniškem staležu je bilo v povprečju vsak delovni dan približno 37.000 delavcev. Zdravstvena zavarovalnica je za nadomestilo plače namenila 246 milijonov evrov, kar je devet odstotkov več kot v primerjavi z letom 2014. Več kot 4.000 bolnikov preko razumnega časa čaka na nujno operacijo. In kaj počnemo Slovenci, da nam ni dolgčas? Veste, saj mi je kar nerodno zapisati.
Zafrkavamo se s tem, ali bi ženske, ki uporabljajo kontracepcijske tablete zanje morale plačati participacijo ali ne – in to kakšne 3 evre na mesec, toliko, kot stane podaljšana kava na primer.
Znancu, ki že od lanskega avgusta, ko so mu diagnosticirali raka na prostati, še zmeraj čaka, da ga pokličejo na več kot nujno operacijo, so se ob teh protestih zasolzile oči. ''Ali sodobni ženski jaz, kot moški, res nič ne pomenim? Nobena od njih ni povzdignila glasu zaradi nerazumnih vrst, kaj šele, da bi šla protestirat, ko se je v medijih začelo govoriti o mačehovskem odnosu do nas, uroloških bolnikov? Če ženske ne bodo trenile z očesom, ko umiramo pred njihovimi očmi, jim tudi kontracepcijske tablete ne bodo nič pomagale…''
Ja, enkrat bo res treba razmisliti, so mehiške nadaljevanke, resničnostni šovi in gensko spremenjeni organizmi krivi za stanje v naših glavah, ali pa nas dela brezčutne in egoistične naša ignoranca do vsega, kar se konkretno ne tiče naših lastnih interesov.
Tudi famozni Ženski lobi Slovenije je odločno proti uvajanju plačevanja hormonske kontracepcije. Pravijo, da bi plačevanje kontracepcije pomenilo ne le kršenje ustavne svoboščine o svobodnem odločanju o rojevanju otrok, temveč tudi Zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu. Ustava in ta zakon po njihovem jamčita univerzalno in brezplačno dostopnost kontracepcije vsem ženskam v Slovenji.
Verjetno bi me stresle iz gat, če bi vedele, da bi – če bi bilo po moje- v tem navidezno zastojnkarskem zdravstvu že zdavnaj naredila red tudi z obvezno participacijo. Čisto nič se nam ne zdi škoda metati denarja skozi okno za preštevilne ''alternativne'' in mazaške zadeve, a da bi nekaj drobiža prispevali za zdravstveno blagajno!? Ne, to pa ne. Nivo slovenskega zdravstva pa ne le zaradi korupcije temveč tudi kronične podhranjenosti iz meseca v mesec tone globlje, kajti imeti vse ''zastonj'', četudi skrajno zanič, je dediščina socializma, ki se je oklepamo kot pijanec plota.
V teh dneh sem se pogosto spomnila na moje ljube sogovornice, na tiste, ki so mi leta in leta pripovedovale zgodbe o najbolj intimnih trenutkih iz svojega življenja. Takrat, v prvi polovici 20. stoletja, je bilo drugače kot danes, saj so moški ''morali'' vsaj trikrat na dan. Če ne doma, pa kje drugje.
''Kakšno srečo imate, saj imajo danes veliko manjše potrebe kot nekoč. Statistika pravi, da mu je za ''te reči'' komaj dvakrat, trikrat na mesec,'' so modrovale.
Zadnje čase je ta odstotek še veliko bolj usmiljenja vreden. Pokemoni, pametni telefoni, internet, stresne službe, golf, maratoni in triatloni so tisti motilci, ki moškega – če se le da –odvračajo od iskanja posteljnih užitkov. Ženskam pa– tako pravijo- itak pomeni ura zumbe ali klepet s prijateljico več, kot pa ''tisto'' v postelji.
Škatlica kontracepcijskih tablet je pri marsikateri zato le moč navade.
Če bi bile ženske pametne, potem bi šle raje na cesto protestirat zato, da bi znanstveniki- če že- ustvarili tabletko, ki bi jo lahko vzele le po morebitnem spolnem odnosu. To, da jih tja v tri dni, za vsak slučaj, jemljejo ves mesec ali celo leta, je huda norost.
Še nekaj je, kar bi tudi bilo treba vzeti za mar: tisto, kar plačamo, je v naši podzavesti tudi več vredno. Bolj dragoceno. Morda bi se kaj podobnega zgodilo tudi pri participaciji za dotične tabletke? Če bi zanje morale plačati, magari le uboge tri evre na mesec, bi teoretično naredile vse, da bi tudi zaradi tega drobiža večkrat prišle na svoj račun. To pa bi bilo, konec koncev, tudi nekaj vredno. Če ne zaradi drugega- zaradi boljšega počutja, mar ne?