Misli so mi poletele v te stare čase, ki pa niso tako zelo oddaljeni, kot bi si kdo mislil. V razredu smo imeli visoko lončeno peč, ki je oddajala komaj kaj toplote. Učiteljica nam je pomagala, da smo ob deževnih dnevih slekli žabe in nogavice, kajti do šole smo pešačili, pa četudi so z neba letele ošpičene prekle.
»Starši niso imeli avtomobilov. Pa telefonov tudi ne!« sem razlagala vnuku, medtem ko je sedel za mizo in se sladkal z evrokremom, ki ga je obilo namazal po kruhu.
Z zdajšnjo generacijo se je včasih težko pogovarjati, ker so trdno prepričani, da so izumili računalnike že v času pred našim štetjem. Verjamejo tudi, da je bila tekoča voda v stanovanju že od nekdaj, pa trgovine z bogato ponudbo prav tako.
Strašno sem vesela, ko me povabijo na kakšno osnovno in srednjo šolo. O teh starih časih, ki jih poznam iz prve roke in iz številnih pripovedovanj, vem marsikaj. Morda več, kot beremo v učbenikih. Ko stopim v razred, me običajno pričakajo zdolgočaseni obrazi, na katerih berem:« Kaj nam bo ta stara gospa povedala, česar še ne vemo?!« Ko potem hodim po učilnici gor in dol, opažam, kako se v njihovih očeh začnejo počasi prižigati iskrice. Nenadoma nisem več brezvezna sitnica, temveč nekdo, ki jim govori o stvareh, o katerih se jim ni niti sanjalo.
Potem se pogovarjamo. In oni radovedno sprašujejo. Boli me srce, ko slišim, da doma bolj kot ne - molčijo. Ali pa se prepirajo, gledajo televizijo in sedijo za računalniki.
»Kaj pa dedki in babice?«
»Tudi oni nimajo dosti časa za nas!«
To se mi ne zdi prav. Drži, da so starši odsotni od jutra do večera, da so takrat, ko pridejo domov, utrujeni, izžeti in da se jim mota po glavi zgolj to, kdaj bodo lahko šli pod tuš in v posteljo, ne razumem pa, da si tudi stari starši ne utegnejo vzeti pet minut za vnuke!
Pa da se razumemo: ne za moraliziranje in za jamranje, češ, nekoč se nam je godilo veliko slabše kot vam, pa smo bili vseeno hvaležni!
Veste, zgodbe so tiste, ki pritegnejo! Slikoviti dogodki iz vaše mladosti so lahko pravi balzam za zdolgočasena in vsega presita ušesa mladih!
Mladi ne marajo očitkov, še manj pokroviteljskega godrnjanja, naj, za božjo voljo, ne mečejo kruha v kanto za smeti.
Ko jim boste v slikoviti in živahni pripovedi orisali kakšno pajkovo mrežo v želodcu, si jo bodo zapomnili za vse večne čase. Morda bodo celo bolj spoštljivo ravnali s kruhom?
Ste kdaj pomislili, koliko prečudovitih izzivov ponuja čisto navadna ''kolm-kišta''? Tista, ki je nekoč stala zraven štedilnika na drva. Že zarana se je nanjo usedel poštar, ki je mami prinesel pismo. Pokramljala sta o tem in onem: katera na vasi je noseča, kdo od vrlih možakarjev je skočil čez plot, v kateri hiši so kupili prvi pralni stroj. Enkrat dopoldan je potrkala na vrata teta Mica in tudi ona se je kar sama od sebe usedla na kolmkišto. Čisto tiho sem ždela na peči, kajti tudi njeno pripovedovanje zlepa ni bilo dolgočasno. Ko je šepetala o svojem Poldetu, je zraven tiho hlipala v robec.
Kasneje, ko je mama kuhala kosilo, si je na skrivaj privoščila skodelico turške kave. O tem, da jo ima shranjeno na vrhnji polici, svojim obiskovalcem ni nikoli razlagala. Kavo ji je prinesla sestra, ki je živela v Trstu. Bila je dragocenejša od zložljivega italijanskega dežnika. Po kosilu so zraven štedilnika sedele ženske, ki jim je mama kaj zašila. Všeč mi je bilo, kadar se niso zmenile zame, saj so takrat obilo opravljale. Spominjam se zgodbe neke Ivanke, ki so jo zalotili, da je v zavetju noči po vasi kradla rjuhe, ki so jih ženske sušile na vrtovih. Noben facebook ne prinaša toliko raznolikih sočnosti kot tovrstni spomini!
Če se z vnuki dogovorite, da v času, ko vas obiščejo, pustijo pametne telefone v predsobi, ste lahko prepričani, da bodo zelo uživali, ko vam bodo prisluhnili!
Na noben način ne pozabite spregovoriti o ljubezni. O tem, kako ste se imeli nekoč radi, kakšni so bili vaši ideali, izkušnje, doživetja. Danes, ko mladim dopovedujejo, da je zgolj in samo užitek gonilo sveta, bi bilo lepo in prav, če od vas slišijo, da je ljubezen tista, ki premika bregove in klati zvezde z neba!
Starejši ne smemo dovoliti, da se mladi učijo zgolj in samo iz nasilnih in porno filmov ter nadaljevank, iz ''kopipejstov''na internetnih straneh!
Slovenci se zelo malo pogovarjamo. Odsotnost pogovora postaja iz dneva v dan bolj očitna rak rana naše družbe. Da je z našim medsebojnim komuniciranjem nekaj hudo narobe, opažamo tako v družini kot na ravni države.
Ker smo mi, starejši, v vsakem primeru soodgovorni, da je tako, bi bilo lepo, da poskušamo svoje napake popraviti. Svetovne dneve, ki so na začetku oktobra namenjeni starejšim, posvetimo tudi pogovorom med generacijami. Tistim iskrenim in žlahtnim pogovorom, ko damo srce na dlan, ko se naslonimo na toplo ramo in ko iz duše vrejo besede, ki nas z bližnjimi povezujejo in nas delajo močnejše.
Sreda je na portalu MojaLeta.si rezervirana tudi za kolumne! Pošljite nam svoje misli, svojo zgodbo, kolumno, zapis o čemerkoli in objavili bomo, vam pa podarili lepo nagrado!
Do torka, 9. 10. 2018, imate čas, da nam pošljete svoj zapis! Če bo v sredo, 10. 10. 2018 objavljen, boste prejeli anti-age kremo za roke Nuxuriance® Ultra Crème Mains Anti-taches & Anti-âge, ki jo podarja kozmetika NUXE!
Svojo kolumno pošljite na naslov urednistvo@mojaleta.si, s pripisom Sreda je čas za kolumne!