Vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije je na včerajšnji novinarski konferenci predstavilo zahtevo za uskladitev pokojnin v letu 2016, programska izhodišča organizacije in vpliv politike na delo ZDUS.
Podpredsednik ZDUS Janez Sušnik je poudaril, da je ZDUS civilna družba, ki si ZDUS želi sodelovanja z vsemi političnimi strankami, saj so člani ZDUS različno politično opredeljeni. Poudaril je, da si je ZDUS v letu 2016 zastavila naslednje pomembne teme: redno ali izredno usklajevanje pokojnin (glede na življenjske stroške, plače in gospodarsko rast), za starostne upokojence poiskati rešitev v zakonodajni pobudi za spremembo Zpiz, pridobitev letnega dodatka v letu 2017 za upokojence s pokojnino do 1000 eur, pravico do dohodninske olajšave nad 70/75 let starosti in pravico do pogrebnine (kot socialnega transferja) za tiste, ki imajo do 800 eur pokojnine.
Poudaril je, da je ZDUS v sodelovanju z drugimi organizacijami vložila dve zakonski pobudi. Prva je pobuda o SDH in DUTB zaradi slabega gospodarjenja in kadrovanja v Nadzornem svetu brez civilne družbe in sindikatov (vložili skupaj s sindikati in Sintezo), druga pa o Zakonu o davčnem potrjevanju računov (problematika davčnih blagajn), ki so jo vložili skupaj s CNVOS, OKS in PZS. Dejal je, da mora vlada spoštovati sistemski zakon ter da si v ZDUS želijo boljšega sodelovanja s političnimi odločevalci. Sredstva iz pokojninske blagajne se morajo uporabljati samo za pokojnine in izplačila za upokojence. Politične odločevalce je pozval, naj pomagajo civilni družbi pri opravljanju humanitarnega dela in spodbujanju prostovoljstva.
Anka Tominšek, predstavnica upokojencev v svetu ZPIZ-a, je izpostavila, da sta bili podani ideja in pobuda za to, da se letos v skladu s sistemskim zakonom (ZPIZ-2) izvede uskladitev, s strani in glede na stališča upokojencev. Usklajevanje pokojnin je tisti inštitut, ki ohranja vrednost pokojnin, ne le nominalno, ampak tudi realno. Na letni ravni bi to pomenilo približno 19 milijonov eur, na mesečni ravni pa 1,6 milijona eur, za zadnji kvartal pa 4,8 milijona eur. Na politično in drugo javnost je naslovila vprašanje, ali bi s temi sredstvi resnično ogrozili javno finančne izdatke države. Jasno je, da bodo potrebni ukrepi in da bo potrebno podaljšati delovno starost in dobo. Vendar jo skrbi, kdaj bodo mladi dosegli polno delovno dobo, glede na razmere na trgu dela, če bo dovoljeno pekarno delo, če ne bo zaposlitev za nedoločen čas in če se bo nadaljevala izguba mlade delovne sile. Menila je, da je pokojninska reforma potrebna, ni pa tako aktualna, da bi morala biti prioriteta družbe. Dodala je, da bo morala družba pred novo reformo temeljito premisliti in izvesti analize. Od političnih odločevalcev je pričakovala povabilo na pogovor in argumentirano debato, vendar do tega še ni prišlo. Od politike pričakuje, da bo svojo »populistično spoštovanje« tudi udejanjila. Upokojenci pričakujejo odgovor vlade v roku nekaj mesecev, drugače bodo ukrepali v skladu z ustavo (jasno in odločno).
Podpredsednica ZDUS Vera Pečnik je poudarila, da je pokojnina ustavna pravica upokojencev in ne miloščina. Predstavila je program Starejši za starejše, kjer upokojeni prostovoljci obiskujejo starejše upokojence po Sloveniji (nad 69 let). V program je zajetih okrog 160.000 starejših, ki jih obiskujejo prostovoljke in prostovoljci. Ti so med letoma 2004 in 2015 opravili 6.922.332 ur prostovoljnega dela. Poudarila je težave s financiranjem programa in z zavarovanjem prostovoljcev, saj bi potrebovali precej več sredstev kot jih dobijo sedaj. Dodala je, da je program finančno podhranjen, kljub sofinanciranju različnih deležnikov. Opozorila je še, da je potrebno starejšim ljudem zagotoviti socialno varnost.