Dogodek, ki ga je organiziral Zavod MojaLeta.si, je osvetlil konkretne izkušnje uporabnikov in izvajalcev dolgotrajne oskrbe ter izpostavil praktične težave pri uresničevanju pravic iz nove zakonodaje. V ospredje so stopila vprašanja dostopnosti, kakovosti, kadrovskih in sistemskih vrzeli – ter predvsem človekovega dostojanstva, ki mora ostati v središču vsake rešitve.
Uvodoma je spregovorila dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha človekovih pravic, ki je poudarila, da se: »… pravica do varnega in dostojnega življenja nikoli ne ‘postara’.« Namestnica je opozorila na razlike v dostopnosti med občinami, pomanjkanje kadrov, slabe delovne pogoje, neustrezne normative ter nujnost sistemskega pristopa in stabilnega financiranja: »Pot do tja pa ni mogoča brez okrepljenega sistema financiranja skrbi za sočloveka, izboljšanih kadrovskih kapacitet ter jasnih standardov in normativov.«

Dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha človekovih pravic. (Foto: Anže Krže)
Janja Rupar iz Skupnosti CSD Slovenije je predstavila, kako lahko na 16 vstopnih točkah po Sloveniji posamezniki dobijo informacije in pomoč pri uveljavljanju pravic. Kljub prizadevanjem pa delo pogosto otežuje nedelujoč informacijski sistem: »Zavedamo se, da bo zaradi ročne izdaje odločb prihajalo do zamud in povečanega tveganja za napake, saj bo potrebno vse podatke ročno pridobiti in vnašati v odločbo,« pojasnjuje.

Janja Rupar iz Skupnosti CSD Slovenije je predstavila 16 vstopnih točk po Sloveniji in njihovo delovanje. (Foto: Anže Krže)
Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je pojasnil, kako bo potekal prehod na nov sistem v domovih za starejše. Vsi sedanji stanovalci bodo morali dati soglasje, šele nato jim bo Center za socialno delo izdal odločbo, na podlagi katere se bodo odločali o prehodu v sistem dolgotrajne oskrbe. V prihodnjih dneh bodo v vseh domovih po Sloveniji lahko svojim oskrbovancem, pojasnili, koliko bodo morali za storitve plačevati po novem. Zakonsko pa je določen maksimalni znesek za standardno dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice, ki je 781 evrov.

Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, v ozadnju dr. Mojca Frelih iz Ministrstva za solidarno prihodnost. (Foto: Anže Krže)
Na očitek o velikih razlikah v dostopnosti oskrbe med regijami je dr. Mojca Frelih iz Ministrstva za solidarno prihodnost odgovorila, da ministrstvo zagotavlja javno mrežo izvajalcev, da bi bila storitev univerzalno dostopna, ne glede na območje. »Pri pomoči na domu pa so razlike velike – zakonsko je določenih obveznih 50 %, vse ostalo pa je odvisno od volje posameznih občin,« je poudarila. Občine se pogosto izgovarjajo na pomanjkanje kadra in glede tega je Sahernik kot rešitev predlagal 20 % dvig plač za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe in dvig kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije. »Boljši normativi pomenijo manj obremenitev – na primer namesto treh vikendov bi delali dva v mesecu. To bi spodbudilo prihod novih kadrov.«
Na težave preobremenjenih domačih oskrbovalcev in izčrpanosti zaposlenih je opozorila dr. Alenka Oven iz Inštituta za dolgotrajno oskrbo. Poudarila je, da dolgotrajna oskrba ni izziv le starejših, ampak vseh generacij in da lahko slabo delujoč sistem močno zamaje tudi trg dela.

Dr. Alenka Oven iz Inštituta za dolgotrajno oskrbo, v ozadju Nada Kunstek iz Slovenskega društva Hospic. (Foto: Anže Krže)
Nada Kunstek iz Slovenskega društva Hospic je preko konkretnih zgodb njihovih uporabnikov predstavila, kako so posamezniki pogosto ostali brez podpore. Opozorila je, da mora sistem prepoznati kompleksnost življenjskih situacij in graditi na sodelovanju, vključno s paliativno oskrbo, ter poudarila pomen zagovornika. »Bolnik mora imeti možnost odločanja, tudi če njegova odločitev ni ‘pravilna’.«
Matjaž Florjanc-Lukan, vodja Klicnega centra 114 je povedal, da je klicni center odgovoril že na preko 5.000 klicev v zvezi z vprašanji o dolgotrajni oskrbi in da nekateri klici trajajo tudi po 45 minut, saj klicatelji pogosto ne iščejo le informacij, ampak tudi pogovor in občutek, da niso sami.

Z leve proti desni: Alenka Kesar, Matjaž Florjanc-Lukan, dr. Mojca Frelih, Denis Sahernik, Janja Rupar, dr. Alenka Oven, Nada Kunstek, Petra Prelec Klemenčič. (Foto: Anže Krže)
Na spletnem portalu Mojaleta.si se prav tako dnevno srečujejo z vprašanji in dilemami bralcev, bodisi upravičencev do dolgotrajne oskrbe ali njihovih skrbnikov. Petra Prelec Klemenčič iz Zavoda Mojaleta.si je poudarila, da bodo še naprej zavezani spremljanju dogajanja:
»Preko raziskave bomo še naprej preverjali, kako sistem dolgotrajne oskrbe deluje v praksi, zbirali izkušnje uporabnikov in drugih deležnikov ter zgodbe tudi objavljali.«
Njihov cilj ostaja jasen – preverjati, ali uporabniki prejemajo storitve, za katere plačujejo, in ali je kakovost teh storitev ustrezna.
Dogodek je še enkrat pokazal, da je prihodnost dolgotrajne oskrbe odvisna od sodelovanja vseh – uporabnikov, svojcev, izvajalcev in politike. Zavod MojaLeta.si zato poziva vse deležnike, naj soustvarjajo sistem, ki bo človeka postavil v središče in spoštoval njegovo dostojanstvo.
Dogodek je bil sofinanciran iz sredstev Evropske unije v sklopu projekta Media Resilience.
_____________________________________________________

Zavod Mojaleta.si izvaja pobudo, ki jo podpira Inštitut za odprto družbo – Sofija in jo sofinancira Evropska unija v okviru projekta Odpornost medijev. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča njihovih avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA) ali Inštituta za odprto družbo – Sofija (OSIS). Niti Evropska unija, niti EACEA niti OSIS ne morejo biti odgovorni zanje.