Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora v okviru programa "Študent veš kaj ješ?", ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, preverila ponudbo v 100ih avtomatih na slovenskih fakultetah. Tržni pregled je razkril, da je izbira pestra, vendar je ponudba bolj zdravih živil bolj izjema kot pravilo. Avtomati so napolnjeni predvsem z živili, ki vsebujejo veliko sladkorja, soli in tudi maščobe, več kot 50 % izdelkov predstavljajo tekočine (najpogosteje različne (ne) gazirane pijače, voda z okusom, kole in ledeni čaj), z dobrimi 30 % sledijo sladki prigrizki…, povsem na dnu, z 0,2 % pa so sadje in zelenjava. V bodoče si vsi – tako študentje kot tudi stroka želijo, da bi bila možnost izbire bolj zdravih živil pa večja. Prehranski profil več kot 1200 živil in pijač so dosegljivi na www.veskajjes.si, ZPS. Posebej za mlade je oblikovan vsebinski sklop »Mladi«.
Zdrava prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih
Zdrave prehranjevalne navade podpirajo naše zdravje in so pomembne v vsakem obdobju našega življenja. Zaradi vse hitrejšega načina življenja je zdrava prehrana poseben izziv tudi študentom, da v obilici ponudbe izberejo najboljše za njihovo zdravje in uspešen študij. V lanske letu je bil sprejet Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025, s ciljem izboljšati tudi subvencionirano študentsko prehrano in prispevati k siceršnjemu boljšemu prehranjevanju in redni telesni dejavnosti študentov. Projekt "Študent veš kaj ješ?", ki ga izvaja ZPS skupaj z mladimi, je torej izvedbena aktivnost nacionalnega programa s ciljem izboljšanja ponudbe živil v prodajnih avtomatih izobraževalnih ustanov, kjer se študenti zadržujejo večji del dneva. Zavedamo se namreč, da je dostopnost zdravju koristnih živil neposredno povezana s poseganjem in njihovim uživanjem ter s tem vodi k boljšemu zdravju, je na današnji predstavitvi izsledkov programa Študent veš kaj ješ? povedala dr. Katja Povhe Jemec iz Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje.
Študentje želijo več zdravih izbir
Na vseh štirih univerzah v Sloveniji (Univerzi na Primorskem, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici) so v 14 različnih krajih, na 48 različnih lokacijah obiskali vseh 59 fakultet. Na fakultetah so poiskali »otoke« z avtomati in popisali hrano in pijačo v 100 avtomatih. Popisali so kar 3.281 vzorcev.
V odgovoru, delež katerih živil bi študentje želeli v avtomatih povečati, so bili na prvih mestih sadje, sveže solate, smutiji, suho sadje, oreški in primerno kakovostni sendviči. Pod izbiro drugo pa so najpogosteje zapisali, da želijo tudi ponudbo živil, ki so primerna za vegetarijance in vegane. »Rezultati ankete, so pokazali, da študenti avtomate uporabljajo razmeroma pogosto, hkrati pa so s ponudbo hrane in pijače le deloma zadovoljni – tretjina študentov je z njo zadovoljna, približno isti delež pa je zadovoljen le s ponudbo pijače. Udeleženci najpogosteje posegajo po pijačah in po sladkih prigrizkih, vendar pa je bilo iz odgovorov razbrati, da si želijo bolj zdravih alternativ (npr. sadje, sveže solate) ter večjo izbiro izdelkov prilagojenih posameznim prehranskim skupinam – veganskih, vegeterijanskih, brezglutenskih in da bi v avtomatih kupovali pogosteje, če bi bila ponudba primernejša,« je poudarila Daša Kokole iz Mladinske zveze Brez izgovora in dodala: »Vsekakor se zavedamo, da so v avtomatih določene omejitve glede tipa izdelkov, ki so lahko na voljo, vendar pa glede na to, da študenti pogosto na fakulteti preživljajo cele dneve in je prehranjevanje iz avtomatov njihova edina možnost, pozivamo k temu, da se v avtomatih poveča delež bolj zdravih prigrizkov.«
Študentje poudarjajo, da si želijo več izdelkov z zdravim prehranskim profilom. A izkušnje ponudnikov so drugačne. Največja ponudnika izdelkov v avtomatih s hrano in pijačo poudarjata, da odziv študentov na možnost nakupa »bolj zdravih« živil ni bil vedno pozitiven, izdelki so ostajali in so jih morali zavreči. Lahko razloge za to iščemo tudi v višji ceni izdelkov v avtomatih, v pogosto slabši kakovosti sendvičev in tudi v dejstvu, da študentje tovrstnih živil morebiti niso navajeni kupovati v avtomatih?
Sendvič vsebuje veliko maščob in soli
Pa so sendviči res tako slabe kakovosti, kot v anketi pravijo študentje? »V vseh avtomatih smo našli 31 različnih sendvičev, večina (76,7 %) je bila polnjenih z različnimi mesninami (šunka, pršut, vratovina, piščančje prsi ...), tudi s paniranim mesom. Le 13,3 % sendvičev je bilo polnjenih s tunino, delež vegetarijanskih sendvičev je bil še manjši (10 %). Označbe so pokazale, da lahko sendviči, predvsem tisti z mesninami, vsebujejo poleg upravičenih konzervansov tudi barvila, sladila in ojačevalce arome. Povprečen sendvič je težak 200 gramov, vsebuje 550 kcal (2.300 kJ), 20 gramov maščobe in 4 grame soli. Povedano drugače: študent, ki je zmerno telesno dejaven, z enim sendvičem vnese v telo okoli 20 % dnevnih energijskih potreb, dobrih 60 % še varnega vnosa maščobe in 80 % še varnega vnosa soli. Študentje imajo torej prav, da bi morali ponudbo sendvičev korenito spremeniti«, izpostavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Še več o testu boste našli
tukaj.