To me spominja na trenutke, ko sem razmišljala ali zapustiti udobje redne zaposlitve in se podati v samostojne vode. Logika in razum sta govorila, da je varneje ostati tam, kjer sem, notranji glas in želja po tem, da zajadram na samostojno pot, pa je bila vedno močnejša. Kako tudi ne, ko pa se je prvič oglasila že tam nekje pri mojih dvajsetih.
Preprosto vedela sem, da moram storiti ta korak. Čeprav sem poznala tveganja (no, v resnici ne čisto zares, saj jih niti ne moreš, dokler na to pot ne stopiš), sem vedela, da ta tihi glas, ki mi je prigovarjal, naj vendarle zapustim redno zaposlitev, ne bo kar tako utihnil. Takrat nisem razmišljala, ali je bila to intuicija ali kaj drugega, a danes sem prepričana, da je bila.
Preberite tudi: Kako spremeniti stare vzorce razmišljanja in delovanja?
Mnogi bi radi k intuiciji pristopali z logiko. Tudi sama sem vrsto let tako razmišljala. Skušala sem najti čim več podatkov, jih analizirati, delala sem sezname plusov in minusov, uporabljala sem razum, logiko, čustva in še kaj – vse v želji po tem, da bi dobila intuitivno sporočilo, ki bi mi olajšalo odločitev. A intuicija ne deluje tako.
Kako pa deluje? Pravzaprav je težko razložiti, saj je bistvo intuicije res v tem, da določene stvari preprosto vemo. Ne znamo razložiti, kako smo do teh odgovorov prišli, in čeprav so morda včasih v nasprotju z vsako logiko, preprosto vemo, da so pravi. Zato ne preseneča vprašanje, kako v resnici vemo, da je neka misel intuitivna, ne pa misel, obarvana z razumom ali čustvi.
Intuitivna misel ni usmerjena v kritiko, obsojanje, ne spremljata je strah in dvom, ne vključuje zmedenosti, nelagodja in časovnih pritiskov. Lahko jo prepoznamo v obliki misli, občutkov, morda podob, vedno pa jo spremlja občutek popolnega miru, zaupanja in občutek »da, to je to«.
Vajeni nenehnega hrupa misli v svoji glavi jo pogosto preprosto spregledamo ali opustimo, saj ji nemalokrat lahko sledijo strah, dvom ali misel o tveganju. Naše misli in čustva so neločljivo povezani in skupaj z mislijo izkušamo tudi čustva. Spomnim se izkušnje, ko sem v začetkih samostojne poti razmišljala, kako ljudi opozoriti nase, in sem imela tudi idejo o izvajanju brezplačnih delavnic, na katerih bi tisti, ki bi želeli, lahko podarili prostovoljni prispevek. Takoj za to mislijo je razum ponudil tisoč in en razlog, zakaj to ni dobra ideja.
Na svojo srečo sem v tistem času vsak dan vsaj 20 minut namenila meditaciji in se tako naučila umiriti svoje misli. V takem položaju sem tako postavila vprašanje o pravilnosti zamisli o brezplačnih delavnicah in z vso jasnostjo dobila odgovor, da je moja odločitev prava. Občutka prepričanosti v to ne znam opisati, preprosto vedela sem, da je odločitev prava, čutila sem zaupanje v to, da se bo dobro izšlo, ob tem pa neizmeren občutek varnosti in mirnosti. To seveda ni trajalo dolgo, morda nekaj sekund, nato pa se je zopet oglasil moj razum. A bilo je dovolj, da sem vedela, da sem na pravi poti.
Albert Einstein je menda rekel: »Intuicija je sveti dar in razum je njen zvesti služabnik, a ustvarili smo družbo, ki časti služabnika in je pozabila na dar.« Ta dar imamo vsi, le naučiti se ga moramo najti. Z rednim meditiranjem si bomo pri tem lahko pomagali, saj se bomo naučili umiriti vsaj toliko, da bomo lahko ozavestili posamezne misli in prepoznali občutke, ki jih ob njih doživljamo. Marsikdo namreč svojo intuicijo lažje prepozna po občutkih, ki jih doživlja, kot pa po mislih, ki jih prepoznava, saj sta tako misel razuma kot misel intuicije oblikovani na enak način – obe sta misli in se na prvi pogled ne razlikujeta prav veliko.
Preberite tudi: Kako negovati partnersko ljubezen?
Čudovita vaja, s kateri si prav tako lahko pomagamo, je, da za pomoč poprosimo svojo podzavest. V svoji knjigi Moč vaše podzavesti jo opiše dr. Joseph Murphy. Zvečer pred spanjem postavite jasno vprašanje in prosite svojo podzavest, naj vam da jasen odgovor, takšnega, ki ga boste lahko prepoznali in razumeli. Kadarkoli uporabim ta način, običajno dobim odgovor v obliki sanj, zato sem se že navadila, da vedno ob prošnji dodam tudi stavek: »Če bo odgovor prišel v obliki sanj, prosim, naj se jih zjutraj spomnim in jih znam tudi pravilno interpretirati.« O eni teh izkušenj in odgovoru, ki sem ga v sanjah dobila, sem že pisala v zapisu Danes ne več.
Pri prepoznavanju intuitivnih misli pa si lahko pomagamo tudi z mišičnim testiranjem, ki predstavlja način, da do odgovorov pridemo preko sporočil svojega telesa.
Več o tej vrsti testiranja lahko preberete tu.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.