Tehnika izdelovanja papirnatih rož je bila živa v severovzhodni Sloveniji ter na Blokah na Notranjskem. Seveda pa je izdelovanje papirnatih rož iz krep papirja znano na več koncih sveta, močno blizu je japonski tradiciji origamija. Japonci so zgibali podobe rastlin, živali in drugih predmetov že v 8. stoletju, v Evropo pa je umetnost prišla šele v 14. stoletju, ko je postal papir, zahvaljujoč svilni cesti, dostopen tudi nižjim slojem prebivalstva.
Avtorica, po poklicu učiteljica, je v svoje pedagoško delo vedno rada vpletala tudi ljudsko izročilo. Navduševala je mlade, da bi odrasli a pravim odnosom do naše dediščine in da bi seveda znali tudi sami nekaj ustvariti. Vodila je številne delavnice za mlade in odrasle. Ob upokojitvi pa se je odločila izdati povzetke svoje raziskave o papirnatem cvetju in jim dodati metodične postopke izdelave različnih vrst cvetja. V knjigi najdemo kar 70 podrobnih navodil za izdelavo različnega cvetja oziroma delov cvetlic.
Umetnost zgibanja papirnatih rož je živa še danes. Starejši si z ustvarjanjem krajšajo dolge jesenske in zimske večere, popestrijo druženje s prijatelji, izdelki iz krep papirja pa so še danes ljubek okras v hiši, saj je njihova dobra lastnost, da nikoli ne ovenijo.