Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo v Sloveniji »v boljši polovici« evropske in svetovne porabe alkohola. V letu 2023 smo Slovenci spili 9,7 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, oziroma je vsak prebivalec naše države v povprečju spil 88 litrov piva, 35,5 litra vina in 3,5 litra žganih pijač.
Vrh lestvice porabe alkohola na prebivalca si z med 11 in 15 litri na prebivalca izmenjujejo Latvijci, Čehi, Litovci in Romuni, ki presegajo tudi globalno povprečje. Blizu so jim tudi Nemci, Slovenci pa smo v evropskih merilih okoli »solidnega« 16. mesta.
Desetina Evropejcev ima motnjo uživanja alkohola, šest odstotkov jih je od njega odvisnih. Samo v evropski regiji alkohol povzroči približno 800.000 smrti na leto – to je okoli 2200 smrti, povezanih z alkoholom, vsak dan.
Alkohol vpliva na zdravje
Vsak dan zaradi posledic pitja alkohola umreta vsaj dva Slovenca, kar je zadnja leta v povprečju 850 smrti na leto.
V obdobju med letoma 2013 in 2021 je po podatkih NIJZ zaradi posledic uživanja alkohola umrlo 8009 prebivalcev, od tega 6371 moških in 1638 žensk.
Alkohol je že nekaj let uvrščen med rakotvorne snovi, kar pomeni, da je povezava med pitjem alkohola in nastankom nekaterih vrst raka nedvomna – predvsem raka ustne votline, žrela, požiralnika, želodca, jeter ter tudi raka dojke. Že pitje zmernih količin alkohola lahko poškoduje zgradbo celic in vpliva na hormonsko neravnovesje, kar se odraža v nastanku raka ali drugih bolezni.
Skoraj polovica smrti je posledica alkoholne bolezni jeter, v 40 odstotkih pa sledijo duševne in vedenjske motnje zaradi uporabe alkohola. Z alkoholom neposredno povezljivih je kar 200 bolezenskih stanj in poškodb, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose.
Preberite tudi: Kaj pomeni rdečica na obrazu, ki nastane zaradi alkohola?
… in prometne nesreče
Po podatkih Agencije za varnost prometa je alkohol tudi eden od glavnih dejavnikov za prometne nesreče; okoli 10 % vseh prometnih nesreč pri nas je posledica vožnje pod vplivom alkohola, alkoholizirani vozniki pa so krivi za skoraj 30 % nesreč s smrtnim izidom.
Do 7. novembra 2025 je bilo med 19 in 20 tisoč prometnimi nesrečami, ki se na naših cestah povprečno zgodijo letno, zabeleženih 1231 prometnih nesreč, kjer so bili povzročitelji pod vplivom alkohola.
V teh nesrečah je umrlo 22 ljudi, 112 pa jih je utrpelo hude telesne poškodbe. Sicer zadnja štiri leta z alkoholom podprti vozniki povzročijo nekaj čez 1500 prometnih nesreč letno, v katerih je vsako leto umrlo najmanj 17 in največ 38 ljudi (2021).
Foto: Freepik
Samo malo sem ga spil, hik?
Alkohol vpliva na zmožnost obvladovanja kritičnih situacij, kar je ključnega pomena, saj je promet nepredvidljiv. Koncentracija alkohola v krvi je merilo za ugotavljanje alkoholiziranosti, ki jo merimo s promili oziroma z grami alkohola na kilogram telesne teže. Slovenski zakon meni, da človek še dostojno prenese do 0,5 promila oziroma grama alkohola na kilogram krvi; kar je več, naj bi resneje vplivalo na njegovo sposobnost varne vožnje. Vendar pa v praksi ta meja ne pomeni varne meje za udeležbo v prometu!
Koliko gramov (oziroma promilov) alkohola bo v naši krvi oziroma koliko bomo pijani, je odvisno od več dejavnikov: najprej od spola in telesne teže, pa od telesnih sposobnosti oziroma telesne (in pivske) kondicije, navajenosti na alkohol in vrste pijače. Pa tudi od tega, kaj oziroma če smo jedli pred in med pitjem, ter nenazadnje, kako smo pili – na eks ali počasi.
Že prvi kozarec alkohola vpliva na naše zaznavanje, zmanjša sposobnost presoje in podaljša reakcijski čas, kar pomeni večje tveganje v prometu.
Gospod Maligan – nevaren voznik
Strokovnjaki so s številnimi poskusi ugotovili, kdaj oziroma pri kakšni količini alkohola človek za volanom postane nezanesljiv oziroma nevaren:
-
Z 0,2 promila alkohola v krvi se sposobnost opazovanja premikajočih luči poslabša. Ponoči razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate, ne zmorete več pravilno oceniti.
-
0,3 promila v krvi pomeni, da je sposobnost globinskega opazovanja že pošteno načeta; ocena razdalje je netočna, prehitevanje tvegano, v gostejšem prometu pa je ocena vaše varnostne razdalje do vozila pred vami že močno vprašljiva.
-
Pri koncentraciji 0,5 promila alkohola se verjetnost povzročitve prometne nesreče poveča za 1,4-krat, pri 1,0 promila pa 5-krat v primerjavi s treznim voznikom.
-
Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 20-krat!
Preberite tudi: Smo preveč tolerantni do alkohola?
Nežnejši spol je bolj dojemljiv za alkohol
Osnova za izračun, koliko promilov alkohola je v organizmu, sta telesna teža in spol pivca. Pri ženskah telesne tekočine predstavljajo 60 odstotkov telesne teže, pri moških pa 70, kar pomeni, da se pri ženskah alkohol zaradi manj tekočine v organizmu manj razredči. Posledica je, da se nežnejšega spola alkohol hitreje in močneje prime.
Lažjo predstavo bosta podala naslednja primera, na osnovi katerih si lahko izračunate, koliko lahko popijete, da alkotest ne bo nameril več kot 0,5 promila alkohola v krvi:
80 kg težak moški popije dve veliki pivi, kar je liter te pijače. V litru običajnega piva je približno 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odstotkov 80-kilogramskega moškega primerka so telesne tekočine, v katerih zdaj plava tudi alkohol, tako se 40 gramov alkohola porazdeli na 56 kg telesne teže: 40 delimo s 56 in dobimo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, ki je v našem primeru 0,71 promila.
Dovoljena meja za voznike je 0,5 promila, torej smo po dveh velikih pivih za volanom že v težavah. (60-kilogramski ženski, ki bo popila isto količino piva, bo alkotest pokazal že 1,1 promila pijanosti – formula: 40 gramov alkohola deljeno z 36 kilogrami, kar je 60 odstotkov od pivkine teže = 1,1.)
Poglejmo še nekaj drugih pijač. Povedali vam bomo, koliko čistega alkohola vsebujejo: 2 dcl vina – približno 16 gramov alkohola; 0,5 dcl žganja ali viskija – prav tako okoli 16 gramov; 0,5 dcl likerja – 12 gramov alkohola.
Foto: Freepik
Dve veliki pivi sta že preveč
Ko do polovice izpraznite drugi kozarec velikega piva, imate v krvi že 0,5 promila alkohola. Če ob tej količini pijače sedete za volan, se vam bodo stvari, ki jih opazujete, zdele bolj oddaljene, kot so v resnici. Posledica tega je lahko prevelika hitrost, s katero zapeljete v ovinek, zamujate pa tudi s spreminjanjem smeri.
Pri tej koncentraciji alkohola v krvi se začne pojavljati tudi tako imenovana rdeča slepota – oči vedno manj zaznajo rdečo luč na semaforju ali zadnje luči vozila, ki ga dohitevate. Zmanjša se hitrost, s katero je voznik sposoben preusmeriti pogled, težje se prilagaja svetlobnim spremembam, pojavijo se motnje ravnotežja.
Pri 1,0 promila je bistveno motena reakcija oči na svetlobo, močno zožen je zorni kot, ocena razdalje je napačna, zaznavanje prostora zmanjšano na polovico, na določene nevarnosti voznik sploh ne reagira več.
Hitro not, počasi ven
Hitrost prehajanja alkohola v kri je odvisna predvsem od vrste pijače in hrane, ki smo jo pred tem zaužili. V povprečju telo potrebuje dobre pol ure, da v kri porazdeli približno dve tretjini popitega alkohola, ostanek pa se v organizem prebije v približno 60 minutah. Pijanost, kot ste verjetno že ugotovili, pa telo zapušča mnogo počasneje, kot se vanj naseli.
Organizem razgrajuje in izloča alkohol s hitrostjo okoli 0,15 promila na uro. Le neznaten del se ga izloči skozi urin, znoj in izdihan zrak, zato taktika, pri kateri zapriseženi pivci trdijo, da s pogostim uriniranjem iz sebe izlijejo nevarne opojne maligane, ne drži.
Torej, če ste imeli ob polnoči v krvi dva promila alkohola, boste ob sedmih zjutraj še vedno napolnjeni z eno promilo, kar je več kot dovolj, da na poti v službo povzročite nesrečo in da vas lahko policist obravnava kot osebo, ki je vozila pod vplivom alkohola.
Nekje dopoldne se bo koncentracija zmanjšala na dovoljenih 0,5 promila, popolnoma trezni boste tako šele popoldne, okoli 14. ure.
Foto: Freepik
Hitri načini streznitve ne obstajajo
Znanost spodbija še nekaj stereotipov, ki so se trdno zasidrali v miselnosti ljubiteljev žlahtne kapljice. Na primer: alkohol daje toploto! Ker alkohol kroži po žilah in jih širi, telo močneje oddaja toploto, kar njegovemu lastniku daje občutek toplote. Vendar so ti občutki le kratkotrajni; učinkoviteje je, da se toplo oblečemo.
Napačna so tudi prepričanja, da alkohol deluje spodbujevalno, povečuje duševne in telesne sposobnosti, da določena količina alkohola deluje enako na vse ljudi, da obstajajo hitri načini treznenja ter da je že najmanjša količina alkohola v našem telesu škodljiva. Slednje velja sicer bolj za otroke in mladostnike, saj alkohol zavira zdrav razvoj možganov in povzroča različne okvare, v najboljšem primeru pa duševno manjrazvitost.
Hitri načini treznenja ne obstajajo – telo potrebuje svoj čas za izločanje alkohola. Čeprav ga jetra predelujejo, se v telesu nabere toliko škodljivih presnovkov, da povzročajo glavobol in neprijetno počutje – temu pravimo, da imamo »mačka«. Ko do takega stanja pride, je najbolje popiti čim več tekočine ali naravnih sokov.
Tudi uživanje zdravil in alkohola hkrati ni priporočljivo. Nekatera zdravila potujejo po telesu po istih poteh kot alkohol, druga delujejo tako, da okrepijo delovanje alkohola, tretja pa v sožitju z alkoholom povzročajo nastanek strupenih snovi. Alkoholizem sicer ni dedna bolezen, se pa deduje nagnjenost k tej bolezni.
Tudi brezalkoholno pivo vsebuje maligane
»Življenjski napoj« je pravzaprav etanol, v različnih pijačah pa je različna koncentracija čistega alkohola. Kljub celi paleti alkoholnih pijač, ki jih imamo na voljo, načeloma ločimo tri osnovne vrste pijač: pivo, ki vsebuje od štiri do pet odstotkov čistega alkohola, vino, ki ga vsebuje od deset do štirinajst odstotkov, ter žgane ali destilirane pijače, ki vsebujejo od štirideset do petdeset odstotkov čistega alkohola.
Alkoholna pijača je – kljub temu, da nas proizvajalci te pijače trudijo prepričati nasprotno – tudi »brezalkoholno« pivo, ki vsebuje 0,5 odstotka ali odstotek ali dva več čistega alkohola. Tudi če pijačo razredčimo z nealkoholno, ostane stopnja alkohola v njej ista.