Pred dnevi sem urejala svoje stare fascikle in marsikaj pometala stran, ker se prav dobro zavedam, da jih za menoj ne bo nihče več pregledoval in bodo končali na smetišču. Našla sem shranjenih zelo veliko citatov in najrazličnejših misli. Ena takšna, ki se mi je zdela zanimiva, je bila: "Star človek je kot čebula. Vrhnje plasti počasi odpadajo in nazadnje ostane samo jedro, zadnja plast."
Ko opazujem ljudi okrog sebe, se mi zdi, da bo to kar držalo. Ostane samo jedro in to je lahko zelo različno. Lahko je čisto puhlo, lahko je tudi gnilo, lahko pa je trdno in čisto zdravo. Takšni so potem stari ljudje, pri katerih so odpadle vse zunanje plasti.
Verjetno bi bil vsak od nas vesel, če bi pri njem ostalo čvrsto, zdravo jedro. Ampak za to si mora prizadevati celo življenje. Zunanje plasti so včasih samo blišč, ki mine, pa nič več.
PREBERITE TUDI: Metka Klevišar: "Poslala ga je v bolnico"