Motnje spomina

V dobi globalizacije, informacijskega napredka, odprtih trgov in visoko napredne znanosti ostaja človek nemočen ob besedi, ki opisuje bolezensko izgubo spomina. Alzheimerjeva bolezen ne izbira, ni ozdravljiva, napredek bolezni pa lahko nekoliko ublažimo in upočasnimo tudi sami, še preden zaradi diagnoze potrebujemo oskrbo zdravnika.
Motnje spomina so pogostejše pri starejših ljudeh. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Motnje spomina so pogostejše pri starejših ljudeh. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Motnje spomina so eden najbolj pogostih znakov demence. Pozabljanje pa je lahko tudi posledica staranja in različnih bolezni, psihiatričnih stanj, zastrupitev, prekomernega uživanja tablet ali alkohola, srčno-žilnih in nevroloških obolenj, sladkorne bolezni ... Po depresiji motnje običajno izginejo, kakor tudi v precejšnji meri pri ljudeh, ki so doživeli kap ali drugo možgansko poškodbo. Z doslednim izvajanjem vaj se je v veliki meri mogoče vrniti v normalno življenje, nedejavnost pa je lahko pogubna - tako za bolnika kakor za svojce.

Spomin je torej prepleten z našim telesom, našimi čutili, umom. V izogib ali odložitev težav s pomnjenjem je izjemnega pomena ravno izvajanje vaj, s katerimi vplivamo na boljšo telesno pripravljenost, stanje duha in predvsem – pomnjenje. Gre torej za aktivno dejavnost, ki krepi spomin ne glede na posameznikova leta.

Kaj je spomin?
Spomin je sposobnost, lastna vsakemu človeku, da informacije, ki jih prejema iz okolja, prek čutil zapiše, shrani in nato prikliče. V tem oziru se med seboj ločujemo: nekateri smo slušni tipi, drugi bolj motorični, tretji usmerjamo pozornost v vonj... V fazi delovnega spomina shranimo samo tiste podatke, ki jih potrebujemo za nek kratek čas, nato jih pozabimo. Z uporabo več čutil si lahko določeno stvar tudi lažje zapomnimo za daljše obdobje. Poglejmo si vrtnico: zapomnimo si jo po obliki, po vonju, ko pa otipamo njeno trnje, je gotovo ne pozabimo.

V kratkoročnem spominu, ki je vezan na pozornost, se informacije nenehno zamenjujejo z novimi. Kar je pomembno, gre v dolgoročni spomin, kjer se informacije shranjujejo s ponavljanjem. Določene informacije lahko zaradi neuporabe izginejo ali pa se prepletejo z novimi. V dolgoročni spomin sodijo znanje, podatki in dejstva, vezani na določen čas in določen prostor. Vanj sodi tudi motorični spomin oziroma vse, kar smo se naučili s treningom, osvajanjem določenih pravil obnašanja in podobno.

Med znanja, ki jih je mogoče osvojiti s ponavljanjem in z učenjem, je tudi urjenje spomina s pomočjo strokovnjakov. Seveda ne iz priročnikov ali interneta, temveč z osebnim izkustvom. Delavnice in predavanja, ki jih trenerji spomina izvajamo v Centru za urjenje spomina po vsej Sloveniji, so namenjene kot preventiva proti motnjam spomina in kot pomoč pri študiju. Individualno delamo tudi na domu, s svojci bolnikov z demenco in z bolniki po kapi.

 
Še več o avtorici prispevka boste našli TUKAJ.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Vsak tretji zdravnik v Evropi je starejši od 55 let – kaj to pomeni za paciente?

Evropske zdravstvene sisteme čaka resen izziv. Po zadnj...

Vaje, ki ženskam pomagajo ohranjati močne kosti: nežna rutina za vsak dan

Zdravje kosti je temelj naše telesne stabilnosti, giblj...

Šok za vse po 40. letu starosti: Tlak nad 130 podvoji tveganje za infarkt

Tlak, ki je »samo malo visok«, ni več nedolžen. Strokov...

3 nenavadne zdravilne rastline, ki lajšajo simptome menopavze (iz raziskave)

Vročinski oblivi, potenje, razdražljivost, spremembe ra...

Cene bivanja v domovih za starejše se znižujejo: vlogo lahko že oddate!

Vstopne točke na centrih za socialno delo od 1. novembr...

Izšla je novembrska številka revije Vzajemnost 2025

»Želimo oblikovati bolj sočutno družbo, v kateri se nik...

Poklic, ki zahteva srce, ne le znanje: zgodba iz doma starejših

Delo v domu za starejše zahteva veliko več kot le strok...

Prva pomoč pri ranah: Kaj je dobro vedeti o celjenju ran po 50. letu?

Se vam je zadnje čase kdaj zgodilo, da ste si pri vrtna...

Ste vedeli, da lahko instant kava škoduje vašemu vidu?

Za mnoge ljudi je skodelica kave vsakodnevni obred, bre...

Intervju (spolnost v menopavzi): "V Sloveniji, ja, mi smo še nekoliko za časom"

V uredništvu MojaLeta.si smo mesec november posvetili p...

Krepitev imunskega sistema v času povečanih obremenitev

Zimsko obdobje prinaša povečano izpostavljenost okoljsk...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2025 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.