Pravljice so zmerom žive, malčki jih imajo radi, saj rasejo z njimi, vsaka pa jim pove tudi kaj o življenju, medsebojnih odnosih, jih pouči in vzgaja. Posebno živalske pravljice so večna klasika, ki nam je vsem blizu, mladim in starejšim. Preko odnosov med živalmi, za katere veljajo tipične lastnosti, se lahko zelo sproščeno ponorčujemo iz medčloveških hib in napak.
Vendar je naša Mojca Pokrajculja malo drugače obrnjena kot tista iz zbirke s pravljicami, predelana, bolj šaljiva, igriva, oplemenitena s pesmijo in zanimivimi domislicami. Nalogo smo zaupale naši režiserki Olgi Paušič, marsikatero dobro zamisel pa smo prispevale članice skupine, upokojenke z mnogo domišljije in že veliko izkušenj na gledališkem odru. Po mesecu dni razgibanih vaj, ki so potekale v dopoldanskih urah na Dvojki – sedežu JSKD in ZKD Lendava, po številnih urah šivanja, barvanja in oblikovanja naše scenografinje in kostumografinje Tili Karba je nastala vedra otroška predstava, ki so si jo 4. februarja prvi ogledali malčki iz vrtca v Tomšičevi ulici. Bili so res navdušeni, vneto so sodelovali v dogajanju in bili tako sooblikovalci predstave.
Naša Mojca Pokrajculja traja debele pol ure, v dneh okoli kulturnega praznika pa so si jo ogledali še v vrtcu v Župančičevi ulici, učenci DOŠ II, dobrovniški in genterovski otroci, obiskale smo tudi vrtca v Gaberju in Hotizi ter osnovnošolce na Kobilju in v Prosenjakovcih. Konec meseca februarja smo vabljene še na DOŠ I Lendava ter v hotel Lipa (za počitnikarje).