Nasveti: Kako se zaščititi pred gripo?

Zgodovina kaže, da se pandemije gripe pojavljajo na približno 30 let. V tem času virusi gripe tolikokrat mutirajo, da imunost, pridobljena na podlagi prejšnjih sevov, ne pomaga. Hitro spreminjanje virusa je tudi vzrok, da je cepivo učinkovito, če je narejeno za sev virusa gripe, ki v resnici kroži med populacijo. Antivirusna zdravila pomagajo, vendar so namenjena le najbolj ogroženim, pri katerih je potek bolezni zelo težek. Lahko imajo tudi precej stranskih učinkov, na primer slabost, bruhanje, vrtoglavico, nespečnost, pri otrocih tudi nočne more.

Pomembno je vedeti, da so gripa in gripi podobne okužbe z virusi, kot jih poznamo sedaj, sicer zelo neprijetne, vendar za zdrave ljudi nenevarne. Tisto, kar jemlje življenja – v EU vsako leto okrog petdeset tisoč, so zapleti zaradi gripe, predvsem pljučnica.

Pandemija gripe je pred vrati
V zadnjem stoletju so bile tri pandemije gripe. Španska gripa, ki je »kosila« v letih 1918 in 1919 je vzela 50 milijonov življenj, usodni virus pa je bil H1N1. Azijska gripa je v petdesetih letih prejšnjega stoletja vzela več kot milijon življenj, Hong-Konška konec sedemdesetih prejšnjega stoletja pa podobno toliko. Zadnja pandemija je bila pred dobrimi štirimi desetletji, tako da stroka opozarja, da lahko v nekaj letih pričakujemo novo. Virus, ki se omenja kot najbolj verjetni povzročitelj, je mutirana oblika virusa ptičje gripe H5N1. Težave z antibiotiki – vse več nanje odpornih bakterij, ki običajno »poskrbijo« za nastanek zapletov pri gripi, skrb upravičeno povečujejo. Britansko ministrstvo za zdravje predvideva, da bi bila naslednja pandemija gripe lahko usodna za 750 tisoč Britancev.

Dober imunski sistem z gripo nima težav
Za uspešen spopad z gripo je ključen dobro delujoč imunski sitem. Ki lahko postane neuravnotežen, iztirjen, preobremenjen - primerjavo lahko potegnemo z avtomobilskim motorjem, ki »zakuha«, ali pa se odzove napačno. Alergije, astma, artritis, kronična utrujenost, sladkorna bolezen tip 2, rak, pogoste okužbe – vse so povezane z nepravilnim ali oslabljenim delovanjem imunskega sistema. Spekter faktorjev, ki vplivajo na to, je širok: starost, z vitamini in minerali osiromašena prehrana, izčrpavajoč življenjski stil, kronični stres (tako telesni kot psihični), žalovanje, nenadne velike življenjske spremembe, izpostavljenost škodljivim snovem. Zgodbo, da lahko sami največ naredimo za to, da je »armada«, ki nas brani pred vsem, kar nas ogroža, pozna že vsak ptič na veji. Manj znano pa je, da nam narava ponuja tudi orožje, ki opravi tudi z najhujšimi virusi in bakterijami. Imenuje se betaglukani.

Kaj so betaglukani?
Betaglukani so polisaharidi – sladkorji, kjer so molekule glukoze povezane v zelo dolge verige. Največ jih je v pekovskem kvasu, ječmenu, ovsu, algah in nekaterih gobah. Stroka ugotavlja, da se je naša prehrana od 1950 spremenila do te mere, da jih s hrano praktično ne vnašamo več v telo. Posledica je zmanjšanje obrambnih sposobnosti, ki se pozna na vseh ravneh. Rešitev so prehranska dopolnila z betaglukani, kjer velja biti izjemno previden. Osnovno pravilo je, da naj bodo dodatki v »izvedbi« betaglukanov, ki jo kupimo, naravni (običajno gre za vitamin C), betaglukani pa izolirani iz kvasovk. Betaglukani se od večine ostalih molekul, ki spremenijo oziroma vplivajo na delovanje imunskega sistema, razlikujejo po tem, da delujejo zgolj kot spodbujevalec (imunostimulant). Večina ostalih nekaj spodbuja (imunostimulant), nekaj pa zavira (imunosupresant). Betaglukani delujejo tako, da aktivirajo prirojeni imunski sistem. Slednji se, ko jih zazna, nanje odzove kot na vsiljivca. Preden pa se makrofagi, prva bojna črta imunskega sistema, »zapodijo« vanje, ugotovijo (s pomočjo posebnih receptorjev), da gre za lažni alarm. Poenostavljeno rečeno: betaglukani delujejo kot trenerji imunskega sistema, ki je potem bolje pripravljen na vse izzive, ki ga čakajo. Razlika je podobna, kot če bi se na polmaraton odpravili dobro trenirani ali pa v copatih iz naslanjača.

Betaglukani in gripa
Medicina betaglukane uporablja kot pomoč pri zdravljenju številnih bolezni. Ena od zadnjih študij pa kaže, da so betaglukani poceni, vsem dostopna, naravna in brez stranskih učinkov rešitev za gripo. Znanstveniki so testne miši razdelili v dve skupini: ena je dva tedna oralno (tako, da so jih pojedle) prejemala betaglukane, preračunano 2 miligrama na kilogram telesne teže, druga pa ne. Po dveh tednih so obe skupini okužili z zelo visokimi odmerki virusa ptičje gripe (H5N1). Po 12 tednih od okužbe so poginile vse miši, ki niso jemale betaglukanov, ter 40 odstotkov tistih, ki so jih prejemale. Ostale so premagale okužbo in popolnoma okrevale. Znanstveniki so zaključili, da jemanje betaglukanov lahko pomembno ublaži potek gripe ter se uporabi kot zdravljenje in preventiva.