Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa. Nastane, ko telo ne proizvaja dovolj inzulina ali ga ne more učinkovito uporabljati, zaradi česar se raven glukoze v krvi zviša.
Poznamo več oblik sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki se običajno razvija postopoma in je povezana s številnimi dejavniki, med drugim z dednostjo, starostjo in življenjskim slogom. Pri sladkorni bolezni tipa 1 pa imunski sistem napade celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin.
Čeprav danes o bolezni vemo veliko več kot nekoč, so nekateri miti še vedno zelo razširjeni.
1. Sladkorno bolezen dobimo, ker pojemo preveč sladkarij
To je verjetno eno najbolj razširjenih napačnih prepričanj. Sladkorna bolezen ne nastane preprosto zato, ker nekdo poje preveč sladkorja. Vzroki so precej bolj zapleteni.
Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, ki ni posledica uživanja sladkarij.Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa pomembno vlogo igrajo dedna nagnjenost, starost, telesna sestava, telesna dejavnost in drugi presnovni dejavniki.
Res je, da lahko pogosto uživanje sladkih pijač in energijsko bogate hrane prispeva k povečanju telesne teže in s tem poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Vendar to ne pomeni, da bo vsak ljubitelj sladkarij zbolel ali da je vsak človek s sladkorno boleznijo nekoč užival preveč sladkorja.
Preberite tudi: Sladkorna bolezen: znaki, tipi, zapleti in zdravljenje
2. Ljudje s sladkorno boleznijo ne smejo jesti kruha, krompirja ali sadja
Ogljikovi hidrati vplivajo na raven glukoze v krvi, vendar jih ljudem s sladkorno boleznijo praviloma ni treba popolnoma izločiti iz prehrane. Pomembnejši so njihova količina, vrsta in razporeditev med obroki.
Polnozrnata žita, stročnice, zelenjava in celo sadje so lahko del uravnotežene prehrane človeka s sladkorno boleznijo. Sadje poleg naravno prisotnih sladkorjev vsebuje tudi vlaknine, vitamine in druge koristne snovi. Cel sadež je zato praviloma boljša izbira kot sadni sok, ki vsebuje manj vlaknin in lahko hitreje zviša raven glukoze v krvi.
Tudi krompir in kruh nista prepovedana. Pomembno je predvsem, koliko ju pojemo in s čim ju kombiniramo. Cilj ni popolna odpoved ogljikovim hidratom, temveč prehrana, ki pomaga ohranjati čim bolj stabilno raven glukoze v krvi.
3. Če ste vitki, ne morete zboleti za sladkorno boleznijo tipa 2
Čeprav je čezmerna telesna teža pomemben dejavnik tveganja za sladkorno bolezen tipa 2, lahko za njo zbolijo tudi ljudje z normalno telesno težo. Na tveganje vplivajo tudi dednost, starost, razporeditev telesne maščobe, telesna dejavnost in delovanje trebušne slinavke.
Nekateri ljudje imajo lahko več maščobe okoli notranjih organov, čeprav navzven niso videti pretežki. Zato vitka postava sama po sebi še ne pomeni, da je tveganje za sladkorno bolezen majhno.
Če imate sladkorno bolezen v družini ali druge dejavnike tveganja, je smiselno, da se z osebnim zdravnikom pogovorite o preverjanju ravni glukoze v krvi.
4. Sladkorno bolezen vedno prepoznamo po izrazitih simptomih
Mnogi ljudje menijo, da bi zagotovo opazili, če bi imeli sladkorno bolezen. Toda sladkorna bolezen tipa 2 se lahko razvija več let, ne da bi povzročala izrazite težave.
Med pogostimi simptomi so povečana žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, zamegljen vid in počasnejše celjenje ran. Vendar so lahko ti znaki sprva blagi ali pa jih človek pripiše staranju, stresu in drugim okoliščinam.
Pri nekaterih ljudeh bolezen odkrijejo šele med rutinskim laboratorijskim pregledom. Prav zato so preventivni pregledi pomembni, še posebej pri ljudeh z večjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni. Odsotnost simptomov namreč ne pomeni nujno, da je raven glukoze v krvi normalna.
Preberite tudi: Iz najnovejših raziskav: Le 15 min hoje na dan vas lahko reši diabetesa?
5. Če potrebujete inzulin, pomeni, da ste sami krivi za poslabšanje bolezni
Zdravljenje z inzulinom nekateri še vedno razumejo kot znak osebnega neuspeha ali dokaz, da bolnik ni dovolj skrbel zase. To prepričanje je napačno.
Pri sladkorni bolezni tipa 1 je inzulin nujen za življenje, saj ga telo ne proizvaja več v zadostni količini. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa se lahko potreba po inzulinu pojavi zaradi postopnega spreminjanja delovanja trebušne slinavke. V določenih okoliščinah je zdravljenje z inzulinom potrebno tudi začasno, na primer med nekaterimi akutnimi boleznimi ali hospitalizacijo.
Uvedba inzulina ni kazen in ne pomeni, da je človek pri zdravljenju odpovedal. Gre za eno od možnosti zdravljenja, katere namen je ustrezno uravnavanje glukoze v krvi in zmanjševanje tveganja za zaplete.
6. Če jemljete zdravila, vam ni treba paziti na prehrano in gibanje
Zdravila imajo pri obvladovanju sladkorne bolezni pomembno vlogo, vendar praviloma niso nadomestilo za zdrav življenjski slog. Uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, zadosten spanec in opustitev kajenja lahko pomembno prispevajo k boljšemu presnovnemu zdravju. Telesna dejavnost pomaga telesu učinkoviteje uporabljati glukozo in lahko izboljša občutljivost za inzulin.
To ne pomeni, da se morate vsak dan ukvarjati z zahtevno vadbo. Koristni so lahko že redni sprehodi, kolesarjenje, plavanje ali druge dejavnosti, ki ustrezajo vašemu zdravstvenemu stanju in telesnim zmožnostim. Posebej koristno je lahko tudi krajše gibanje po obroku.
Pri ljudeh, ki jemljejo inzulin ali nekatera druga zdravila za zniževanje glukoze v krvi, pa je treba upoštevati možnost hipoglikemije oziroma prenizke ravni krvnega sladkorja. Zato naj bo načrt telesne dejavnosti prilagojen posamezniku.
7. Sladkorna bolezen tipa 2 je neozdravljiva, zato se stanje ne more bistveno izboljšati
Sladkorna bolezen tipa 2 je kronična bolezen, vendar to ne pomeni, da je njen potek pri vseh ljudeh enak ali da izboljšanje ni mogoče.
Pri nekaterih bolnikih je mogoče doseči remisijo. To pomeni, da se raven glukoze v krvi zniža pod diagnostično mejo za sladkorno bolezen in tam ostane določeno obdobje brez zdravil za zniževanje glukoze.
Remisijo je pri nekaterih ljudeh mogoče doseči z občutnim in vzdržnim zmanjšanjem telesne teže, spremembami življenjskega sloga ali po določenih kirurških posegih.
Vendar remisija ni enaka trajni ozdravitvi. Raven glukoze se lahko ponovno zviša, zato so tudi po doseženi remisiji potrebni redni zdravstveni pregledi. Prav tako remisije ne more doseči vsak človek s sladkorno boleznijo tipa 2.
Preberite tudi: To so prvi znaki sladkorne bolezni
Zakaj je pomembno, da poznamo resnico?
Napačna prepričanja o sladkorni bolezni niso zgolj nedolžne zmote. Zaradi njih lahko ljudje odlašajo s pregledi, se po nepotrebnem odpovedujejo posameznim živilom ali občutijo krivdo zaradi bolezni.
Sladkorna bolezen je kompleksno zdravstveno stanje, ki zahteva individualno obravnavo. Pri njenem obvladovanju so pomembni ustrezno zdravljenje, redno spremljanje zdravstvenega stanja in življenjske navade, prilagojene posamezniku.
Če imate sladkorno bolezen, se o spremembah prehrane, zdravil ali telesne dejavnosti posvetujte z zdravstvenim osebjem, ki pozna vaše zdravstveno stanje.
Najpomembneje pa je vedeti, da diagnoza sladkorne bolezni ne pomeni, da se morate odpovedati kakovostnemu in dejavnemu življenju. Z ustreznim zdravljenjem in dobro podporo je mogoče bolezen uspešno obvladovati ter zmanjšati tveganje za njene zaplete.