Vsak Slovenec naj bi letno pojedel okrog devetdeset kilogramov mesa, 12 kilogramov jajc in popil okrog 240 litrov mleka – kar pomeni, da v povprečju zaužijemo okrog 80 gramov beljakovin živalskega izvora. Rezultat predstavlja za kar dva do trikrat večjo porabo beljakovin, kot jih človeško telo dejansko potrebuje. In to se pozna tudi na zdravju našega telesa: trpi prebava, izčrpavamo trebušno slinavko, jetra in žolčnik, nepredelane beljakovine pa gnijejo v našem debelem črevesju in so lahko odlična podlaga za nastanek raka.
Živalske beljakovine v telesu pustijo veliko žvepla in sečne kisline., zato naše telo nenehno porablja lastne zaloge kalcija, kalija in magnezija, da bi lahko te kisline nevtraliziralo. Ko zaloge v telesu poidejo, se srečamo z boleznimi kot so putika, revmatizem in osteoporoza.
Znanstvenike, ki so preučevali osteoporozo, je presenetila nedavna študija, ki je pokazala, da na območjih, kjer ljudje uživajo veliko živalskih beljakovin, telo bolj pospešeno izgublja kalcij.
Študija, ki so jo izvedli na Harvardu in je trajala 12 let ter zajemala 78 tisoč žensk, je pokazala, da so tiste, ki so redno pile mleko, na koncu imele več zlomov od tistih, ki mleka niso uživale. Raziskovalce pa je presenetila tudi študija na Eskimih, njihova prehrana temelji pretežno na ribah, kar pomeni, da je njihova prehrana bogata s kalcijem, vendar uživajo tudi zelo veliko beljakovin. Rezultati so pokazali, da je osteoporoza pri Eskimih najpogostejša.
Raziskovalci so iz rezultatov prišli do ugotovitve, da je zelo pomembno, koliko beljakovin dnevno zaužijemo. Če ne presežemo dnevnega vnosa okrog 50 gramov, smo precej bolj varni pred zakisanostjo organizma in posledično izgubo dragocenih rudnin, ki varujejo naše kosti. Če pa zaužijemo dnevno 75 gramov ali več beljakovin, nam ne pomaga niti povečan vnos kalcija. Ker pa pri nas pojemo veliko več beljakovin od predpisane vsote, je osteoporoza v porastu.
Kakšna je rešitev?
Sanja Lončar, soavtorica knjige Resnice in zmote o osteoporozi (ostali avtorji knjige so še Matjaž Kološa, Dario Cortese, Adriana Dolinar), svetuje, da imamo tedensko namesto enega brezmesnega dne, tri do štiri. Na tak način bomo prišli do normalne in uravnovešene prehrane. Pojasnjuje tudi, da meso ni nujni pogoj, da smo zdravi. Na svetu vsaj milijarda ljudi mesa ne uživa in jim to ne povzroča nikakršnih težav z zdravjem. Tudi, kar se tiče železa, ki se skriva v mesu, imamo napačno predstavo. Veliko več, kar trikrat več železa, kot ga je v mesu, bomo našli v kakavu.
Lončarjeva pojasnjuje tudi, da pri vegetarijancih, ki uživajo kakovostne mlečne izdelke, ni težav, da telo ne bi dobilo vseh potrebnih beljakovin. Vse potrebne beljakovine, ki jih naše telo potrebuje, lahko dobimo tudi iz rastlinske hrane, a potrebno se je poučiti o pravilni izbiri, kombiniranju in pripravi jedilnikov.
Mnogi strokovnjaki svetujejo, da zmanjšamo vnos živalskih beljakovin in jih nadomestimo s kakovostnimi stročnicami, semeni in oreščki. Rastlinske beljakovine so lažje prebavljive, niso obremenjene z ostanki hormonov in antibiotikov, kakor živalske in za seboj ne puščajo kislih presnovkov v tej meri, kot to našemu telesu počnejo živalske.
Tudi pri zdravju je zelo pomembno, da imamo občutek za mero. Ker pa smo tega izgubili, se srečujemo z vedno večjimi zdravstvenimi težavami.
Narava nam sama nudi kopico učinkovitih rešitev, s katerimi lahko uravnavamo svoje hormone in odpravimo mnoge težave, ki jih prinašajo različna hormonsko burna obdobja v našem življenju. izogibajmo se industriji bolezni in obudimo stara znanja, ki so danes znanstveno potrjena kot učinkovita in varna, še svetuje Lončarjeva.