Po poškodbi podmorskega izpusta v Banjolah na Hrvaškem, zaradi katere je bila sredi julija preventivno zaprta tudi pri Slovencih priljubljena plaža Centinera, so pristojne službe izvedle izredni nadzor kakovosti morja in sanacijo poškodovanega sistema. Po uradnih podatkih so zaporedne analize pokazale ustrezno kakovost vode, kopanje pa je bilo po nekaj dneh na Centineri ponovno dovoljeno. Dogodek odpira pomembno vprašanje: kako deluje sistem zaščite kopalcev ob nenadnih onesnaženjih in kje lahko turisti preverijo, ali je morje varno za kopanje?
Kaj se je zgodilo v Banjolah?
V petek, 17. julija 2026, je pri izvajanju gradbenih del na novem podmorskem izpustu čistilne naprave Banjole prišlo do poškodbe obstoječega podmorskega izpusta na območju Bumbišta oziroma, kot ga Slovenci imenujejo, Bunkerja pri Banjolah.
Po pojasnilih hrvaškega Ministrstva za zaščito okolja in zeleni prehod je bil poškodovan kopenski del obstoječega podmorskega izpusta, zaradi česar je prišlo do iztekanja odpadnih voda v morje. Investitor projekta je Vodovod Pula–Labin d.o.o., dela pa sta izvajala ESOTECH d.d., Velenje, kot izvajalec, ter Pomgrad inženjering d.o.o., Split, kot podizvajalec. Kot so nam povedali je Vodovod Pula–Labin po nastanku dogodka obvestil pristojne službe – Luško kapitanijo, Državni inšpektorat Republike Hrvaške in Občino Medulin. Iz preventivnih razlogov je bila poleg plaže Bumbište zaprta tudi bližnja plaža Centinera, okoli območja izpusta pa so bile postavljene zaščitne bariere.
Sanacija zaključena v nekaj dneh
Po informacijah, ki jih je posredovalo Ministrstvo za zaščito okolja in zeleni prehod, je izvajalec v 24 urah po pozivu pripravil tehnično rešitev sanacije. Sanacijska dela so se začela 19. julija, poškodovani izpust pa naj bi bil saniran 21. julija. Vodovod Pula–Labin je navedel, da po zaključku sanacije niso več zaznali nadaljnjega iztekanja odpadnih voda v morje in da sistem ponovno deluje.
Kako so preverjali, ali je morje varno?
Po dogodku je Nastavni zavod za javno zdravstvo Istarske županije izvajal izredni nadzor kakovosti morja. Istarska županija je sporočila, da noben vzorec na merilni točki Banjole – Centener šumica med 18. in 22. julijem ni pokazal preseženih mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti morja za kopanje. To pomeni, da so bili mikrobiološki kazalniki v odvzetih vzorcih znotraj dovoljenih vrednosti. Pri spremljanju kakovosti kopalne vode se med drugim preverjajo bakterijski kazalniki, kot sta Escherichia coli in intestinalni enterokoki, ki kažejo na morebitno fekalno onesnaženje.
Kdo odloča o zaprtju in ponovnem odprtju plaže?
Ob takšnih dogodkih kot smo preverili ne odloča ena sama institucija. V postopku sodelujejo različni organi:
- upravljavec sistema odvodnje – ugotovi težavo, odpravi vzrok in obvesti pristojne;
- lokalna skupnost (občina) – lahko preventivno omeji kopanje in obvesti javnost;
- Nastavni zavod za javno zdravstvo Istarske županije – izvaja vzorčenje in strokovno spremljanje kakovosti morja;
- okoljska inšpekcija – izvaja nadzor in v skladu s hrvaško zakonodajo odobri odstranitev uradne prepovedi kopanja, ko so izpolnjeni pogoji.
Ministrstvo za zaščito okolja in zeleni prehod je pojasnilo, da Uredba o kakovosti morja za kopanje določa, da se uradna oznaka prepovedi kopanja lahko odstrani že, če sta dva zaporedno analizirana vzorca ocenjena kot »zadovoljiva«, »dobra« ali »odlična«.
Kje lahko turisti preverijo kakovost morja?
Hrvaška ima javno dostopno državno bazo podatkov Kakovost morja na Hrvaškem, kjer lahko obiskovalci preverijo stanje posameznih kopališč. Podatki so dostopni tukaj: https://vrtlac.izor.hr/ords/kakvoca/kakvoca_detalji10
V bazi lahko uporabniki preverijo:
- lokacijo merilnih mest,
- aktualne rezultate meritev,
- ocene kakovosti kopalne vode.
Pred kopanjem na območjih, kjer je prišlo do izrednih dogodkov, je smiselno spremljati tudi lokalna obvestila občin in pristojnih služb.
Kaj lahko turisti pričakujejo v primeru podobnih dogodkov?
Vsako onesnaženje morja še ne pomeni, da je nevarno celotno območje ali da bo prepoved kopanja trajala dolgo. Ključno je, kako hitro pristojne službe zaznajo težavo, omejijo tveganje in začnejo izvajati meritve. Primer Banjol kaže, da sistem vključuje več varovalk: od takojšnjega obveščanja in zaprtja širšega območja do laboratorijskih analiz in nadzora pristojnih služb.
Odprta vprašanja ostajajo
Čeprav so pristojne službe po dogodku zagotovile, da je bilo kopanje po izvedenih analizah ponovno varno, ostajajo vprašanja, ki niso povezana le z današnjo kakovostjo morja, ampak z vzrokom dogodka.
Državni inšpektorat Republike Hrvaške nam je zaenkrat sporočil le, da je inšpekcijski nadzor še v teku. Zato še ni znano, ali so bile pri izvedbi del ugotovljene morebitne nepravilnosti in ali bo za poškodbo sistema v teku turistične sezone kdo odgovarjal.
Za turiste je pomembno predvsem, da se pri podobnih dogodkih ne zanašajo na govorice ali objave na družbenih omrežjih, ampak preverijo informacije pri pristojnih službah in upoštevajo uradne oznake na plažah. Varnost morja ni nekaj, kar bi bilo mogoče oceniti samo s pogledom na gladino vode. Zato je dobro vedeti, kdo jo spremlja, kakšni so postopki ob izrednih dogodkih in kje lahko vsak obiskovalec preveri podatke, preden se odpravi v morje.