Pozornost je torej sredstvo in cilj obenem, seme in plod. Ko vadimo pozornost z namenom, da izboljšamo koncentracijo, je pozornost seme.
Pozornost je duša zavedanja: biti pozoren pomeni živeti, in zato je pozornost tudi plod. Pozornost nas reši pozabljivosti in raztresenosti ter nam omogoči živeti polno vsako minuto življenja. Pozornost nam omogoči živeti.
Morali bi znati dihati tako, da ohranjamo pozornost, saj je dihanje naravno in zelo učinkovito orodje, ki preprečuje raztresenost.
Dih je most, ki povezuje življenje z zavestjo, ki vaše telo združi z vašimi mislimi. Ko vaš um postane raztresen, uporabite dihanje kot sredstvo za vnovično zbranost uma. Zavestno naredite sproščen, globok vdih, nato pa iztisnite iz pljuč ves zrak, ves čas zavedajoč se dejanja. Sutra o pozornosti uči, kako zavestno dihati. Zapisano je:
Ves čas bodite pozorni na vdih in izdih. Pri dolgem vdihu pomislite: »Vdihujem dolgo.« Pri dolgem izdihu pomislite: »Izdihujem dolgo.«
Pri kratkem vdihu si mislite: »Vdihujem kratko.« Pri kratkem izdihu se zavedate: »Izdihujem kratko.« Urite se, ko si rečete: »Vdihnil bom, zavedajoč se svojega vdihavanja.« Urite se, ko si rečete: »Izdihnil bom, zavedajoč se svojega izdihavanja.« Urite se, ko pomislite: »Mirno bom vdihnil.« Urite se, ko pomislite: »Mirno bom izdihnil.«
V budističnem samostanu se vsak nauči uporabljati dihanje kot orodje, ki ustavi miselno raztresenost in izboljša zbranost. Velika zbranost je vrlina, ki jo pridobimo z vadbo pozornosti. Zbranost lahko pomaga posamezniku doseči veliko prebujenje. Ko se človek zaveda lastnega diha, je že prebujen. Če hočemo obdržati pozornost dlje časa, moramo še naprej opazovati dih.
Jesen je in zlati listi, ki drug za drugim odpadajo, so resnično čudoviti. Po 10-minutnem sprehodu po gozdu, spremljanju dihanja in ohranjanju pozornosti se spet počutim svež in prenovljen. Tako lahko resnično vzpostavim stik z vsakim listom. Seveda je lažje ohraniti pozornost, ko po podeželski poti hodiš sam. Če je ob tebi molčeč prijatelj, ki je prav tako pozoren na svoje dihanje, si lahko brez težav zbran še naprej. Če bo prijatelj govoril, pa bo malo težje biti zbran.
Če razmišljate: »Želim si, da bi prijatelj prenehal govoriti, zato da bi se lahko zbral«, ste že izgubili pozornost. Če pa razmišljate: »Če si prijatelj želi govoriti, mu bom odgovarjal, toda ostal bom zbran, zavedajoč se tega, da skupaj hodiva po tej poti, in najinega pogovora, a bom še naprej spremljal svoje dihanje in ostal zbran.«
Če boste lahko razmišljati tako, boste zmogli ohraniti pozornost. V takšnih okoliščinah je težje vaditi kot tedaj, ko ste sami, a če boste vztrajali, boste razvili zmožnost še veliko večje zbranosti.
Verz neke vietnamske ljudske pesmi pravi: »Najtežje od vsega je po nauku vaditi doma, zatem v množici in nato v pagodi.« Ostati pozoren je resnično velik izziv šele v zahtevnih razmerah!
Knjiga tedna: Thich Nhat Hanh: ČUDEŽ POZORNOSTI: Kliknite tukaj!
Zbirka Primula - Zakladnica brezčasnih modrosti: Kliknite tukaj!
Spletna knjigarna izBranih knjig: Kliknite tukaj!