Preprečevanje gripe
Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar je do 200.000 naših prebivalcev.
Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila:
- ostati doma, če zbolimo in bi lahko imeli gripo;
- temeljito in pogosto si umivamo roke, kihamo ali kašljamo v rokav ali si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo.
- najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje.
S cepljenjem varujemo pred boleznijo sebe, svoje bližnje, svoje sodelavce, zdravstveni delavci pa tudi svoje paciente.
Ogrožene skupine zaradi okužbe z gripo
"
Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, še posebej pa ogroženim skupinam:
- starejšim od 65 let,
- kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom,
- majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom,
- nosečnicam in družinskim članom,
- posameznikom, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje
- zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe,
- drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti," svetujejo pri NIJZ.
Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.
Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupina prebivalstva pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.
Precepljenost proti gripi se zmanjšuje
V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih rekordno malo ljudi – manj kot 70.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno 10-imi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.
Zaskrbljujoč je trend precepljenosti, saj se število cepljenih vsako leto zniža. Prav tako se zadnja leta znižuje delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let, ki je lani znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev.
Kje se izvaja cepljene?
Cepljenje se izvaja pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji.
Cena cepljenja proti gripi znaša 12 evrov, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa cepljenje stane 7 evrov.
Z umivanjem rok preprečujemo okužbe
Umivanje rok je osnovni in hkrati najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja različnih nalezljivih bolezni v domačem in drugih okoljih. Pomembno je, da sami poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas tudi s čistočo svojih rok.
Na koži rok se, poleg stalno prisotne mikrobne populacije, občasno zadržujejo tudi mikroorganizmi, ki se na roke »prilepijo« ob stiku z drugimi predeli lastnega telesa, drugimi osebami ali ob stiku z okoljem. Prav ti mikroorganizmi so največkrat vzrok za različna obolenja, ki jih zaradi poti prenosa imenujemo kar »bolezni umazanih rok«. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko te mikroorganizme z naših rok odplaknemo in tako preprečimo razvoj bolezni.
Posebno skrbno umivamo roke:
- pred, med in po pripravi jedi, še posebej dosledno, če rokujemo s surovim mesom, jajci, morskimi školjkami, svežo neočiščeno zelenjavo ali sadjem;
- pred jedjo;
- vsakič preden koga hranimo;
- pred nego in po negi bolnika v domačem okolju;
- pred in po oskrbi rane, ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana;
- po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča;
- po smrkanju, kihanju, kašljanju, če smo uporabili robec (če nimamo pri sebi robca, v katerega bi zakašljali ali kihnili, potem to naredimo v rokav in ohranimo roke čiste);
- po dotikanju živali (tudi hišnih ljubljenčkov, akvarijskih živali) ali živalskih odpadkov;
- po dotikanju odpadkov ter
- ob prihodu domov.
Sicer pa naj bi to delali tako pogosto, kot je glede na naša opravila treba, predvsem ob pravem trenutku in seveda pravilno. Še posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje rok ob pojavu različnih obolenj.
Še več informacij boste našli tukaj.