Znano je, da so nekatere fiziološke, psihološke, socialne in ekonomske spremembe povezane s starostjo, kar med drugim vpliva tudi na prehranjevalne navade, čemur v sodobni družbi namenjamo premalo pozornosti. Kmalu si ne bomo mogli več zatiskati oči pred dejstvom, da je pri nas in v svetu vse več starejših ljudi energijsko in hranilno podhranjenih.
Življenjska doba pri nas in v svetu se povečuje. Po podatkih Statističnega urada RS je v prvi polovici leta 2014 v Sloveniji živelo 17,5 odstotkov oseb, starih vsaj 65 let, pri čemer je bilo več žensk kot moških. Starejši so zelo heterogena skupina ljudi, zato zanje tudi ni mogoče poenotiti prehranskih priporočil. Hkrati pa tudi ne moremo mimo dejstva, da so prehranska priporočila za starejše, še posebej za starejše od 85 let, slabše definirana kot za druge starostne skupine. Velja sicer, da se potrebe po energiji in hranilih pri tistih starejših, ki se »uspešno« starajo, bistveno ne spremenijo v primerjavi s tistimi v srednjih letih. "Uspešno" staranje je običajno tesno povezano tudi z redno telesno dejavnostjo. Pri "običajnem" staranju pa se tek nekoliko zmanjša, hranilne potrebe se povečajo, energijske pa zmanjšajo. Pri ljudeh, pri katerih staranje poteka hitreje (pogosto zaradi različnih bolezni), se energijske in hranilne potrebe bistveno spremenijo. V nadaljevanju bomo opozorili na tri prehranska priporočila, na katere bi morali biti starejši ljudje še posebej pozorni.
Zadosten vnos beljakovin
Pri starejših je pomemben zadosten vnos beljakovin, saj zagotavlja ohranjanje mišične mase oz. preprečuje sarkopenijo (izgubo mišične mase). Po nekaterih priporočilih naj bi starejši zaužili celo več beljakovin (1,2 do 1,5 grama na kilogram telesne teže na dan) kot odrasli. Pomembno je, da so beljakovine kakovostne, torej tiste, ki jih na primer najdemo v pustem mesu, perutnini, ribah, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih ter stročnicah.
Ne pozabite piti
S starostjo se zmanjša občutek za žejo, zmanjša pa se tudi sposobnost ledvic za koncentriranje seča. V mišicah pa je zaradi manjše mišične mase tudi manjši delež vode. To je le nekaj glavnih razlogov, zaradi katerih so starejši dovzetnejši za dehidracijo kot mlajši. Načelno velja, da naj bi bil dnevni vnos tekočine vsaj 30 mililitrov na kilogram telesne teže na dan, pri podhranjenih pa je ta številka večja. V starejših letih je smiselno imeti "merico", ki jo popijemo čez dan. Priporočeno je uživanje (mineralne) vode, čaja in sokov. Pri zaprtju je smiselno na tešče spiti mineralno vodo ali sok. V starosti se poskusimo izogniti uživanju alkohola, saj so njegove posledice lahko poškodbe in padec.
Vitamin D
Pomanjkanje vitamina D je pri starejših razmeroma pogosto, še posebej pri tistih, ki so institucionalizirani. Vitamin D se namreč tvori v koži, ko smo izpostavljeni sončni svetlobi. Velja poudariti, da se je pred leti dokaj povečalo priporočilo za dnevni vnos vitamina D, in sicer na 20 µg/dan. Vir vitamina D so na primer tudi mleko in mlečni izdelki, jajčni rumenjak, maslo, ribe in ribje olje. Če nismo izpostavljeni sončni svetlobi in uživamo malo teh živil, se je smiselno posvetovati z zdravnikom o uživanju prehranskega dopolnila.
Zdravo, uravnoteženo prehranjevanje v tretjem življenjskem obdobju ugodno vpliva na: mentalno zmogljivost, odpornost, telesno energijo, hitrejše okrevanje po bolezni, počasnejše napredovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kakovostno staranje, funkcionalno neodvisnost in še bi lahko naštevali.
Prepričanje, da zdravo prehranjevanje v starosti ni več pomembno, v smislu "je kar je", še zdaleč ne drži.
Podhranjenost starejših postaja problem
Vse več naših otrok je čezmerno hranjenih in debelih, na drugi strani pa je zaradi (pato)fizioloških, socialnih, psiholoških in ekonomskih sprememb vse več starejših ljudi energijsko in/ali hranilno podhranjenih. Obstaja tudi več raziskav, ki kažejo na to, da so glede podhranjenosti bolj ogroženi institucionalizirani starejši ljudje (kar 30 do 40 odstotkov naj bi bilo podhranjenih, po nekaterih raziskavah pa celo bistveno več). Posledice podhranjenosti se pokažejo v izgubi telesne mase, predvsem na račun mišičnega tkiva in rezervne vode, posledično se zmanjša telesna moč in ljudje postanejo funkcionalno nesamostojni. Podhranjen starostnik je med drugim tudi bolj utrujen, zmeden in bolj dovzeten za različne okužbe. Vprašamo se lahko, kako pogosto (če sploh) spremljajo telesno maso institucionaliziranih starejših ljudi oz. izvajajo presejalne teste, da bi ugotovili stanje njihove prehranjenosti. To je problematika, ki javno (še) ni izpostavljena, je pa vredna posebne pozornosti in naravnost kliče k medresorskemu odprtemu dialogu.