Za starejše ljudi je to vprašanje še posebej pomembno, saj se z leti sposobnost tvorbe vitamina D v koži zmanjša, potrebe telesa pa pogosto povečajo.
Zakaj je vitamin D v zimskem času problematičen
Vitamin D je poseben zato, ker ga telo večinoma ne dobi iz hrane, temveč ga tvori samo, ko je koža izpostavljena sončni svetlobi. Pozimi je sonce nizko, dnevi so kratki, večino časa preživimo v zaprtih prostorih, kožo pa pokrivajo oblačila.
V Sloveniji je od pozne jeseni do zgodnje pomladi sončno obsevanje prešibko, da bi koža lahko tvorila zadostne količine vitamina D – tudi če se čez dan sprehodimo na prostem. To velja za vse starostne skupine, pri starejših pa je učinek še izrazitejši.
Preberite tudi: S temi prehranskimi dopolnili boste pozimi okrepili svoj imunski sistem
Zakaj starejši vitamin D tvorijo še težje
S staranjem se koža tanjša in izgublja sposobnost učinkovite sinteze vitamina D. Poleg tega se starejši pogosto manj gibajo na prostem, včasih zaradi zdravja, včasih zaradi vremena ali strahu pred padci.
Hkrati so posledice pomanjkanja vitamina D pri starejših resnejše: večje tveganje za osteoporozo, šibkejše mišice, več padcev, slabša odpornost in počasnejše okrevanje po boleznih.
Koliko vitamina D sploh lahko dobimo iz hrane?
Vitamin D je v hrani prisoten v razmeroma majhnih količinah. Najdemo ga predvsem v mastnih ribah, kot so losos, sardine in skuša, v manjših količinah tudi v jajčnem rumenjaku, jetrih in nekaterih obogatenih živilih.
Težava je v tem, da bi morali takšna živila uživati zelo pogosto in v večjih količinah, da bi dosegli priporočeni dnevni vnos. Za večino ljudi – še posebej starejših – to v praksi ni realno.
Prehrana je torej pomemben dodatek, vendar pozimi sama po sebi običajno ne zadošča.
Preberite tudi: Kako se zavarovati pred virusi: praktični nasveti za zimske dni
Kaj pravijo strokovnjaki o prehranskih dopolnilih
Večina strokovnih smernic se strinja, da je pozimi jemanje vitamina D v obliki prehranskega dopolnila smiselno, zlasti pri starejših, ljudeh z osteoporozo, slabšo gibljivostjo ali kroničnimi boleznimi.
Dopolnilo ne pomeni, da delamo telesu škodo ali da pretiravamo. Gre za nadomeščanje nečesa, česar telo v tem obdobju preprosto ne more proizvesti samo. Pomembno pa je, da se držimo priporočenih odmerkov in ne posegamo po zelo visokih dozah brez posveta z zdravnikom.
Kakšen odmerek je primeren?
Priporočila se nekoliko razlikujejo, a za starejše se pogosto omenja dnevni vnos med 800 in 1.000 mednarodnih enot (IU), včasih tudi več, odvisno od posameznikovega stanja.
Najbolj smiselno je, da se o odmerku pogovorite z osebnim zdravnikom, še posebej če jemljete druga zdravila ali imate težave z ledvicami, kalcijem ali ščitnico.
Preberite tudi: Štiri zdrave navade za dokazano krepitev odpornosti pozimi
Vitamin D ni pomemben le za kosti
Čeprav ga najpogosteje povezujemo s kostmi, vitamin D vpliva tudi na mišično moč, ravnotežje in imunski sistem. Pomanjkanje je povezano z večjim tveganjem za padce, pogostejšimi okužbami in slabšim splošnim počutjem.
Pri starejših lahko ustrezen vnos vitamina D pomeni več samostojnosti in več varnosti v vsakdanjem življenju.
Prehrana, gibanje in dodatek – skupaj, ne namesto drug drugega
Najboljši pristop je kombinacija. Pozimi je smiselno uživati živila, ki vsebujejo vitamin D, kolikor je to mogoče, hkrati pa dodajati prehransko dopolnilo. Ko se vreme izboljša, pa izkoristiti sončne dni za gibanje na prostem.
Vitamin D ni čudežna rešitev, je pa tiha podpora telesu, ki s staranjem potrebuje vse več razumevanja.
Poslušajte telo – in si dovolite pomoč
Pomanjkanje vitamina D pogosto poteka neopazno. Utrujenost, bolečine v mišicah, slabše razpoloženje ali pogostejši padci se lahko pojavijo počasi in jih zlahka pripišemo staranju.
A staranje samo po sebi ne pomeni, da se moramo slabše počutiti. Včasih je rešitev preprostejša, kot se zdi – in vitamin D je eden takšnih primerov.
Povzeto po Harvard.edu