V letošnjem letu se aktivnosti izvajajo nekoliko drugače, torej v spletni obliki. Kljub temu niso nič manj zavzete in imajo jasno sporočilo o ničelni toleranci do nasilja ter dostopnosti programov za pomoč žrtvam nasilja za vse, ki se znajdejo v stiski.
»Letos je želja članic sekcije glasno opozarjanje na to, da programi za pomoč žrtvam nasilja delujejo ne glede na trenutne epidemiološke razmere v državi. Članice sekcije poudarjajo, da so programi namenjeni vsem žrtvam nasilja. Krizni centri za ženske in otroke, žrtve nasilja so na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu,« je izpostavil Vilko Kolbl, mag., generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije.
Nemoteno poteka tudi delovanje varnih hiš za ženske, žrtve nasilja in programi materinskih domov, ki so namenjeni materam z mladoletnimi otroci (do 14. leta starosti), nosečnicam ter samskim ženskam, ki so se znašle v stiski in nimajo druge možnosti bivanja.
Vsi programi nudijo pomoč pri reševanju stiske in podporo pri urejanju življenjskih okoliščin.
Opažamo, da družbena negotovost (ekonomske, zdravstvene idr. razmere v državi) vpliva na to, da se žrtve ne odločajo za prijavo nasilja. Ljudje smo naravnani tako, da ko nekaj imamo, mislimo, da je to samoumevno, šele potem, ko to izgubimo, se zavemo, kaj smo imeli. Bolečino bi si prihranili, če bi znali poslušati drug drugega in se tudi slišati. Pomembno je, da smo senzibilni z okolico, da zaznamo stiske ljudi in poskušamo po svojih močeh pomagati ob zavedanju, da določeni močno potrebujejo pomoč.
»Vsem žrtvam nasilja želim dovolj poguma, da tudi v trenutnih okoliščinah poiščejo izhod iz stiske in pridejo PO MOČ,« je poudarila prof. Suzi Kvas, predsednica Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji.
Informacije o organizacijah, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja, v različnih regijah, lahko dobite na naslednji povezavi: https://www.szslo.si/sekcija-varne-hise-materinski-domov.