Četrtina ljudi v starosti od 45 do 64 let prostovoljno skrbi za sorodnika, starega 65 let ali več. Skoraj 70 odstotkov ljudi v starosti 40 do 59 let pričakuje, da bodo enkrat v bodočnosti morali poskrbeti za svoje ostarele starše. Ta čas pričakujejo s strahom in zaskrbljenostjo. Četudi prostor in vaš čas nista problem, je treba razrešiti nekaj dilem, preden boste starša vzeli k sebi. Ena od najbolj pomembnih je, ali boste nalogo fizično in psihično zmogli. Pripraviti se morate tudi na to, da se v celoti ne boste mogli izogniti konfliktom. Če veste, da se bodo zgodili, jih boste tudi lažje razrešili. Najpomembnejša vprašanja, na katera si morate odgovoriti, so:
Zakaj želim starša vzeti k sebi? Je razlog za tako odločitev fizična nezmožnost očeta ali mame, da skrbi zase, ali gre za preprečevanje osamljenosti ali za pomoč pri žalovanju zaradi smrti zakonca? Ko boste to natančno vedeli, boste tudi lažje organizirali pomoč. Čisto drugače je, če starš potrebuje pomoč pri vstajanju, hranjenju, oblačenju, kot pa če psihično trpi zaradi žalovanja. Pogosto se dogaja, da starostnik svojega doma noče zapustiti, ker otrokom noče biti v breme. O tem se pogovorite pravočasno in ne šele takrat, ko začnete opažati, da starš hujša, ker si ne zmore več skuhati, ali pada v depresijo zaradi izgube partnerja.
Preberite tudi: 7 razlogov, zakaj je dedek pomemben v življenju otrok Naslednje pomembno vprašanje je:
Kaj bodo opravila, ki jih bom pri skrbi za starša počel-a? Delanje družbe zaradi osamljenosti in čustvena opora so običajno lažji del posla. Kaj pa, ko se bodo pojavile težave z ravnotežjem, padci, izguba spomina, zmedenost …? O vsem tem se vnaprej pogovorite z njegovim/njenim osebnim zdravnikom. Če je zdravstveno stanje prezahtevno za laika oziroma nekoga brez posebnih znanj in izkušenj, kar vi vsekakor ste, je potrebno razmisliti o drugih možnostih. Ne glede na to, kako radi imate svojega starša in kako bi naredili vse, da bi ga v zadnjih letih življenja imeli pri sebi. Za večino ljudi, ki skrbijo za druge, velik stres predstavlja prevzemanje negovalnih opravil, povezanih z intimno nego in opravljanjem toaletnih potreb. Številni se težko spopadajo tudi z motnjami spanja. Starostniki včasih postanejo zelo nemirni in neprestano poskušajo oditi iz hiše, kar je izjemno naporno za vse, ki živijo z njimi. Razmisliti morate tudi o tem,
kakšen odnos sicer imate s staršem, ki ga želite vzeti k sebi. Če so bila »težka« že družinska kosila, lahko pričakujete, da se bodo konflikti in stres pod skupno streho še povečali.
Pripraviti se morate tudi na to,
kako boste ravnali, če/ko bo postala skrb prenaporna. Izgorelost je redna spremljevalka družinskih članov, ki negujejo druge. Jo boste znali prepoznati pravočasno in kako boste ukrepali? Ne čakajte, da boste postali popolnoma izčrpani, vaša družina pa tik pred razpadom. Vzemite si čas zase in za stvari, ki so vam bile v veselje prej. Ta čas je resnično pomemben, da se odklopite in si napolnite baterije. V tem času naj skrb prevzame nekdo drug.
Preberite tudi: „Opažam, da je pri starejših, ki si želijo nekoga spoznati želja tako goreča, da so pripravljeni na vse“ Pomemben, če ne celo najpomembnejši dejavnik za končno odločitev pa je,
kako bodo na spremembo odreagirali vaši otroci in partner. Če so pri hiši majhni otroci, zna skupno življenje s starostnikom postati izjemno naporno. Če gre za najstnike, je sobivanje zanje lahko dragocena izkušnja. Odločitev mora biti družinska, pri njej pa morajo sodelovati vsi družinski člani, tudi tisti, ki ne živijo z vami, na primer vaši bratje in sestre. Strokovnjaki pa svetujejo: če se bo vaše družinsko življenje zaradi tega, ker boste starša vzeli k sebi, dramatično spremenilo, je bolje, da tega ne storite. Če pa že, bodite pozorni na spremembe obnašanja pri starostniku ter na stres, ki ga to povzroča pri ostalih.
Povzeto po: Center for Geriatric Medicine Cleveland