Danes je prvič v zgodovini mednarodni dan želodca. Trije vodilni zdravniki specialisti iz Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo so na novinarski konferenci predstavili preventivne ukrepe, s katerimi bi preprečili kar 236 smrti na leto. Prof. dr. Bojan Tepeš, prof. dr. Borut Štabuc in prof. dr. Stojan Potrč so povedali, da bi z zgolj eno dodatno analizo krvi pri 20- ali 30-letnikih tako na dolgi rok bi prepolovili število smrti zaradi raka na želodcu. Teh je v Sloveniji 471 na leto.
Mednarodni dan želodca bomo odslej obeleževali na 2. oktobra. Strokovnjaki so predstavili najnovejše izsledke raziskovalnega dela slovenskih gastroenterologov in podrobneje spregovorili o postopkih preprečevanja in zdravljenja te zahrbtne bolezni. Govorci so potegnili vzporednico s preventivnim programom Svit, a poudarili, da bi bila vzpostavitev preventivnega programa za preprečevanje raka na želodcu preprostejša za izvedbo.
Raka želodca v Sloveniji in večini drugih držav namreč odkrijejo tako pozno, da preživi le petina vseh bolnikov, je opozoril podpredsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo prof. dr. Bojan Tepeš: »Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je odgovorna za 50 odstotkov rakov, ki jih povzročajo kronične okužbe v razvitem svetu, in za 89 odstotkov vseh rakov želodca, brez raka kardije. V Sloveniji zboli 471 ljudi za rakom želodca na leto, kar predstavlja 4,0 % raka pri moških in 2,8 % raka pri ženskah. Bolezen se začne po 40. letu z vrhom med 60. in 80. leti starosti. Smrtnost bolezni je zelo visoka: 72,1 odstotka, kljub napredku kirurgije in adjuvantnega zdravljenja. S preprostimi preventivnimi ukrepi, kot je presejalni test, bi lahko z eno samo dodatno krvno analizo preprečili kar 236 smrti na leto.«
Predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc je povzel klinično sliko raka želodca. Izpostavil je, da zaradi neznačilnih težav bolezen običajno odkrijejo šele v napredovalem stadiju bolezni: »Vodilna simptoma sta dispepsija in izguba telesne teže. Drugi simptomi, npr. vztrajajoče bruhanje, disfagija, sideropenična anemija in krvavitev, se navadno pojavijo ob lokalno napredovali bolezni. Zato je pomembno zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb, kot so atrofični gastritis, intestinalna metaplazija in displazija želodčne sluznice.« Za prognozo bolnikov je dejal, da je odvisna od stadija bolezni in radikalnosti operacije: »Pet let po radikalni operaciji preživi polovica bolnikov z II. in s III.a stadijem in le četrtina s III.b stadijem. Bolniki s IV. stadijem tudi po radikalnem zdravljenju le izjemoma preživijo pet let.«
»Zaenkrat še vedno velja, da lahko samo s kurabilno kirurško resekcijo nudimo bolnikom z žleznim rakom želodca upanje na dolgoročno preživetje,« je dejal predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo prof. dr. Stojan Potrč. Ali bo operacija izvedljiva, je odvisno od zamejitve rakavega obolenja na želodcu in od splošne sposobnosti bolnika za operacijo. Kirurg in predstojnik Abdominalno-kirurškega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra Maribor prof. dr. Potrč je dodal, da je delež bolnikov z rakom želodca, pri katerih bo izvedljiva kurabilna (R0) resekcija želodca približno od 55 do 60 odstotkov: »Pri bolnikih, kjer kurabilno zdravljenje ni več mogoče, je kirurško zdravljenje le redko indicirano. V Sloveniji vidimo izboljšanje dolgoročnega preživetja po kirurškem zdravljenju, v zadnjih devetih letih pa so se rezultati še dodatno izboljšali, verjetno tudi na račun uvedbe multimodalnega zdravljenja po R0 resekcijah. Domača poročila iz obeh kliničnih centrov glede dolgoročnega preživetja, pooperativne obolevnosti in umrljivosti kažejo na to, da smo raven razvitih centrov v zahodnem svetu že dosegli.«
Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo letos praznuje 51 let svojega delovanja. Združenje, ki ima sedež v Rogaški Slatini, med seboj povezuje več sto strokovnjakov. Ti se dnevno ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem bolezni prebavil – požiralnika, želodca, črevesa, jeter in trebušne slinavke. Prav rak debelega črevesa je danes ena najpogostejših oblik raka – pri moških je na prvem mestu, pri ženskah pa drugem.