Domači in tuji strokovnjaki osvetljujejo teme, kot so odvisnost od alkohola, stanje na področju uporabe prepovedanih drog, nekemične zasvojenosti, odvisnost med starostniki ter vloga zdravstvenih delavcev pri preprečevanju, odpravljanju posledic in zdravljenju odvisnosti.
»Medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki smo pogosto v prvih vrstah pri soočanju s problematiko odvisnosti in posledicami, ki jih ta prinaša za posameznika, za njegovo bližnjo okolico in celotno družbo. Zato je nujno, da imamo aktualna znanja za učinkovito in suvereno svetovanje ter motivacijo oseb za zdravljenje,« je povedala Đurđa Sima, predsednica društva. »A strokovno podkovanost moramo nadgraditi tudi z boljšim razumevanjem in s sprejemanjem odvisnih oseb, ki so v svoji okolici pogosto stigmatizirane, kar izrazito negativno vpliva na njihovo vključenost v zdravljenje in programe za zdrav življenjski slog.«
Odvisnost kot smisel življenja
Uvodno predavanje simpozija je imel dr. Robert Torre, eden najuglednejših hrvaških psihiatrov in avtor več knjig o odvisnosti, ki se je posvetil vprašanju, kaj žene milijone ljudi k pitju alkoholnih pijač in zakaj imajo te nedotakljiv kronski položaj med psihoaktivnimi substancami, kot svojevrstna droga nad drogami. Če bi prinašale samo škodo, ki povzroča izjemen socialen in zdravstveni propad osebe, ki pije, sploh ne bi bilo njihove (zlo)rabe, meni dr. Torre.
»Alkoholik živi s pitjem, za pitje in pitje je njegovo življenje. Alkoholik ima – za nas, zmerne pivce in nealkoholike – nerazumljiv erotični odnos do alkohola. Zanj sta želji, da se zbudi in da se zbudi pijan, zelo blizu. Zanj sta življenje in življenje pod vplivom enaka. Odvzeti mu pijačo je enako, kot mu v imenu zdravja odreči prav tisto vrsto zavesti, ki ga določa. Pitje je zanj tako trdovratna navada, da lahko rečemo, da ni nujno živeti, nujno pa je piti,« je v zborniku simpozija zapisal dr. Robert Torre.
Prepovedane droge že uporabljalo 16 % prebivalcev
Milan Krek, dr. med., specialist javnega zdravja iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je predstavil epidemiološko stanje na področju uporabe prepovedanih drog. Raziskave kažejo, da je v Sloveniji kadar koli v življenju uporabljalo prepovedane droge 16 % oseb v starosti 15–64 let. Delež oseb, ki so že uporabljale droge, je precej višji med mladostniki (15–24 let), kjer je takih 28 %, in v starostni skupini 25–34 let, kjer znaša 30 %. V zadnjem času je tudi vse več ostarelih uporabnikov drog, ki potrebujejo več pozornosti, tako na socialnem kot zdravstvenem področju.
Milan Krek, dr. med.: »Škodo zaradi uporabe drog je težko oceniti, ker veliko aktivnosti poteka skrito. Ocenjujemo lahko škode, ki se pokažejo, na primer prezgodnje smrti, nesreče in invalidnosti, razne nalezljive bolezni itd. Slovenija še ni naredila celovite ocene stroškov kot nekatere redke države. Iz letnih poročil lahko razberemo, da letno porabimo za zdravljenje in socialno obravnavo odvisnih, za preventivo in področje represije okoli 10 milijonov evrov, ki prihajajo iz različnih virov. Prav gotovo je, da za področje drog porabimo veliko več, kot prikazujemo v poročilih.«
Problematično pitje alkohola pri skoraj četrtini starostnikov
Doc. dr. Radojka Kobentar, viš. med. ses., prof. def., in Zoran Kusić, mag. vzg. in menedž. v zdr., pa na simpoziju predstavljata rezultate pilotnega presejalnega testa o razširjenosti odvisnosti od alkohola med starostniki. Ta je pokazal, da je med starostniki, ki živijo v domačem okolju, 24,3 % takšnih, ki imajo mejni ali možni problem z alkoholom ter potrebo po pitju zaradi sprostitve in osamljenosti. Uživanje alkohola med starostniki nad 65 let postaja vedno večji javnozdravstveni problem zaradi večjega tveganja za obolevnost, nesreče in smrtnost ter interakcij alkohola s predpisanimi zdravili, ki jih starostniki uživajo.
Priznanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana
Na simpoziju bodo podelili tudi letošnja priznanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana – srebrne znake za aktivno delo v društvu ter plaketo za dosežke v praksi zdravstvene in babiške nege ter za osebni prispevek k delu in razvoju društva.
Prejemniki srebrnega znaka, najvišjega priznanja društva, za leto 2016 so mag. Boža Pirkovič, Jožica Zavadlav, Katja Hribar in Danijel Andoljšek.
Prejemnica plakete za posebne dosežke in/ali kakovostno izvajanje zdravstvene in babiške nege v praksi ter human odnos do pacientov in sodelavcev za leto 2016 je Lilijana Gaber.
O Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (www.drustvo-med-sester-lj.si ) je največje prostovoljno, samostojno, nepridobitno, strokovno, stanovsko, nestrankarsko združenje medicinskih sester/zdravstvenikov, babic/babičarjev in zdravstvenih tehnic/tehnikov širše ljubljanske regije in okolice. Danes društvo šteje okoli 5000 članic in članov.