Vrh nad Colfoscom – Sas da Cianpac (2667m). (foto: osebni arhiv)
Srečanje z malo Margarito iz Belgije. (foto: osebni arhiv)
Na Settsass (2561m) je bila iz sedla Val Parola naporna vroča pot ... (foto: osebni arhiv)
Tudi v deževnem vremenu sva se podala na vrh Coll Rodella(2485m), malo vedrila in doživela invazijo plezalcev.
V daljavi Settsass. (foto: osebni arhiv)
Na vrhu Nuvolau (2575m). (foto: osebni arhiv)
Na poti od Cortine proti Toblachu pogled na Tre Cime(kjer sem bil lani).
Pod Kronplatzem. (foto: osebni arhiv)
Na vrhu Kronplatza. (foto: osebni arhiv)
Zadnje dni julija sem preživel pet čudovitih dni v italijanskih Dolomitih. Kot po navadi je treba že na poti do željenega cilja priti preko vsaj enega dvatisočaka. To je bil Kronplatz/Plan de Corones nad Brunicom. S prijateljem sva občudovala panoramo gorskih vrhov naokoli, spominsko obeležje - veliki zvon in kar šest gondol/žičnic, ki se iz različnih smeri stikajo na vrhu. Travnata pobočja segajo do vrha in nudijo pozimi odlično smuko.
Šele ob sedmih zvečer sva priromala v dolino Alta Badia v mestece Colfosco (1646m), kjer sva v vili La Dorada štirikrat prenočevala. Z balkona vile La Dorada je bil sanjski pogled na pogorje Sella, Cir in Sassonger. Zvečer so »za naju« pripravili dobrodošlico s koncertom pihalne godbe pred cerkvijo, po koncertu pa še z ognjemetom. Preveč lepo za en dan!
Naslednjega dne sva pričela turo na Gardenskem sedlu. Na poti sva se malce ustavila pred kočo Jimy Hutte in na sedlih Tscier Joch in Cerpeina Joch ter končno »priplezala« na Sas da Cianpac (2667m). Na vrhu je bilo srečanje z domačinoma Adolfom in soprogo Renato iz bližnjega Brixna, ki sta bila dobra poznavalca Julijskih Alp in našega očaka Triglava. Izmenjali smo posetnice. Niže doli sem že prijateljeval s punčko Margarito iz Belgije. Današnji vrh je dva metra višji od Sassongerja, ki pa je zaradi svoje oblike mnogo markantnejši in viden daleč naokoli.
Na večernem sprehodu po Colfoscu je bilo prijetno srečanje s fantičema, ki sta vlekla na meh Avsenikove melodije. Na mojo željo sta brez napake zaigrala svetovno znano Golico ...
V nedeljo je pot vodila do Corvare (upravnega središča Alta Badie) in Sankt Kasiana na sedlo Val Parola, kjer se je začela naporna pot v vročini po dolgem podolgovatem hrbtu do navpične stene Setsassa (2561). Tega dne so v Bolzanu namerili 37 stopinj.
V ponedeljek sva najprej prečkala Gardensko sedlo in se ustavila na sedlu Sella. Cilj ture je bil vrh Coll Rodella (2485m). Pričelo je deževati in koča je bila dobrodošla. Proti Colfoscu je pot vodila preko prelaza Pordoi s postankoma v kraju Arabba in na prelazu Compolongo...Popoldne se je zvedrilo, zato sva odšla še na Col Pradat.
Zadnjega dne sva se preko prelazov Val Parola in Falzarego malo nižje odpravila na vrh Nuvolau (2575m), ki je nudil enkraten panoramski pogled na dolomitske vršace z zasneženo Marmelado, tokrat zelo blizu.
Opoldne sva se odpeljala proti Cortini, Toblaškemu jezeru, Toblachu, Silianu in Lienzu proti Ljubljani.
Južna Tirolska me je očarala že lani na obisku Sextenskih Dolomitov, tokrat me je Alta Badia začarala za vekomaj ...