S predlaganimi spremembami zakona se želi ob upoštevanju osnovnega načela, tj. zagotavljanja sredstev za preživetje le tistemu, ki jih resnično potrebuje, zagotoviti bolj pravično omejitev dedovanja in zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini upravičenca do DP (denarne pomoči) oziroma VD (varstvenega dodatka).
Predlaga se črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do DP oziroma VD, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi določbami nima dovolj sredstev za preživljanje.
Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se šteje oseba, ki z lastnimi sredstvi in premoženjem, ki se upošteva kot premoženje po zakonu, presega zakonsko določeno dohodkovno oziroma premoženjsko mejo ter oseba, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem biva in katerega vrednost presega 120.000 eurov.
Zaradi specifičnosti Slovenije, za katero je značilen visok delež (85 %) lastniških stanovanj, s katerimi si posamezniki in družine rešujejo stanovanjsko vprašanje, se predlaga, da je oseba, ki ima v lasti stanovanje, v katerem biva in katerega vrednost presega 120.000 eurov, do DP oziroma VD lahko upravičena, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja s stanovanjem začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, po preteku primernega časa (če je v zadnjih 24 mesecih DP oziroma VD prejela več kot osemnajstkrat), pa še pod dodatnim pogojem, tj. da se strinja z zaznambo na vseh nepremičninah v njeni lasti.
Ugotavlja se, da je bilo v mesecu juniju 2016 število prejemnikov DP 54.070, VD pa 10.616, pri čemer jih okoli 40 % prejema tudi DP, skupaj torej okoli 60.400. Od vseh prejemnikov DP oziroma VD ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo okoli 7.700 prejemnikov (13 %). Povprečna vrednost stanovanja ali stanovanjske hiše v Sloveniji po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije je v avgustu 2016 znašala okoli 70.000 eurov. V osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je vrednost stanovanj visoka, znaša povprečna vrednost stanovanj, 87.724 eurov, stanovanjskih hiš pa 110.064 eurov. V obalno-kraški statistični regiji, kjer je vrednost stanovanj še višja kot v osrednjeslovenski statistični regiji, znaša povprečna vrednost stanovanj 118.458 eurov, stanovanjskih hiš pa 119,410 eurov. Z namenom, da se denarna socialna pomoč (smiselno varstveni dodatek) ne bi dodelila osebam, ki imajo v lasti stanovanje velike vrednosti, ki bi si preživetje s takim stanovanjem po presoji centra za socialno delo lahko zagotovile, se za primere lastništva stanovanj predlaga posebna meja premoženjskega cenzusa, in sicer najvišja povprečna vrednost stanovanjske hiše v najdražji statistični regiji, kar zaokroženo znaša 120.000 eurov. Omenjeno mejo bi v juniju 2016 preseglo 139 prejemnikov DP oziroma VD (338 upravičencev).
Predlaga se tudi, da se posamezniku oziroma družini, ki ima skladno z zakonom preveč vredno stanovanje, v katerem dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, omogoči čas za razpolaganje brez zaznambe oziroma brez dolgotrajnega postopka za pridobitev soglasja s strani Republike Slovenije za razpolaganje s stanovanjem, ipd. V veljavni zakonodaji namreč ni postopkov glede razpolaganj z nepremičninami, na katerih so vpisane zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi izplačila DP oziroma VD, za časa življenja upravičenca. V praksi se sedaj pojavljajo težave, saj želijo osebe s tem premoženjem razpolagati in si tako izboljšati svoj socialni položaj, tj. s prodajo nepremičnine si želijo pridobiti dodatna sredstva za preživljanje oziroma si želijo zmanjšati stroške, ki jih imajo z vzdrževanjem nepremičnine ali v primeru prevelikega stanovanja ali stanovanjske hiše, si želijo s prodajo in nakupom manjšega stanovanja, znižati tako stroške bivanja kot stroške vzdrževanja, vendar pa tega ne morejo brez soglasja Republike Slovenije. Postopki za pridobitev soglasja s strani Republike Slovenija za razpolaganje z nepremičnino so dolgotrajni in ne omogočajo hitrega odziva na življenjske razmere strank.
Po preteku primernega obdobja pa se predlaga, da se mora stranka za upravičenost do DP oziroma VD strinjati z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije na vseh nepremičninah v njeni lasti.
Omejitev dedovanja
Predlaga se, da se omejitev dedovanja in zaznamba, kot sredstvo zavarovanja terjatve iz naslova omejitve dedovanja, ohrani za določen, zgoraj omenjen krog upravičencev do DP oziroma VD. Omejitev dedovanja se izvede do višine vrednosti prejete pomoči.
V skladu z ustavno odločbo opr. št. U-I-330/97 in opr. št. U-I-223/08 socialna država namreč na temelju pravice do socialne varnosti ne sme ogroziti te pravice z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Ratio legis omejitve po 128. členu Zakona o dedovanju je v tem, da se onemogoči dedovanje tistega dela (ali celega) premoženja zapustnika, ki je nastalo oziroma je ostalo ohranjeno zaradi pomoči, ki jo je zapustniku dajala družba, ne da bi obstajali razlogi, iz katerih bi bila dolžna dajati pomoč. Če je namreč oseba, ki je prejemala pomoč, zapustila premoženje, iz katerega bi lahko krila svoje eksistenčne potrebe, je utemeljeno sklepati, da ni bila v socialni stiski. Omejitev po 128. členu Zakona o dedovanju temelji primarno na zahtevi, naj se premoženje, ki obstaja zaradi družbene pomoči, vrne družbi, ne pa da ga dobijo dediči.
Za osebe, ki do DP oziroma VD prejele po trenutno veljavnem zakonu, ker v skladu z zakonskimi določbami niso imele dovolj sredstev za preživljanje, pa se predlaga, da se dedovanje njihovega premoženja omeji le, če jim je bila z odločbo o upravičenosti do omenjenih pravic prepovedano odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastniki so bili, v korist Republike Slovenije. Omejitev dedovanja se izvede v enakem obsegu, kot ga določa veljavna zakonodaja.
Finančne posledice
Novela zakona ne bo imela neposrednih finančnih posledic za državni proračun, saj se s predlagano spremembo veljavne pravice ne spreminjajo.
Novela zakona bo imela posredne finančne posledice za državni proračun, saj bo lahko zaradi omilitve omejitve dedovanja in zaznambe, v proračun vrnjenih manj sredstev, kot do sedaj (tako za časa življenja, kot v zapuščinskih postopkih).
Finančnih posledic morebitnega povečanja števila upravičencev do DP oziroma VD zaradi omilitve omejitve dedovanja in zaznambe ni mogoče oceniti, saj ni mogoče pridobiti podatkov o tem, koliko ljudi zaradi obstoječe zakonodaje ne uveljavlja DP oziroma VD in bi bila v skladu z zakonskimi pogoji tudi dejansko upravičena do omenjenih pravic.
Ureditev v drugih pravnih sistemih
Danska
Pomoč se ne dodeli osebi ali družini, ki ima zadostna sredstva za preživljanje, kar zajema tudi premično in nepremično premoženje. Za samsko osebo se ne upošteva premoženje v višini 1.340 eurov in za družino v višini 2.680 eurov. Prav tako se ne upošteva določen del dohodka (3,4 eura na uro, vendar največ 160 ur). Po prostem preudarku se ne upoštevajo prihranki ali dohodki (predvsem zaradi izobraževanja, vzdrževanja nastanitve). Poznajo tudi subvencijo najemnine, ki se določi poleg denarne socialne pomoči. Vračilo pomoči le v primeru neupravičeno prejete pomoči.
Avstrija
Načeloma osebe s premoženjem, niso upravičene do socialnih pravic, če pa se nepremično premoženje ne upošteva (nepremičnina, v kateri oseba biva in ki jo ni potrebno prodati), pa se na njem naredi zaznamba. V premoženje se ne štejejo prihranki do 4.188 eurov. Vračilo imajo urejeno nekoliko drugače, saj zahtevajo vračila od »dajalcev dohodka« (npr. pokojnino zahtevajo od njihovega Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in ne od upravičenca (pri nas to štejemo kot neupravičeno prejeto pomoč). Med »dajalce pomoči« vključujejo tudi bivše partnerje in dediče. Vračila so časovno omejena (običajno na tri leta).
Nemčija
Pri dodelitvi se poleg dohodka upošteva premično in nepremično premoženje. Nekatero premoženje je izvzeto iz upoštevanja, kar je točno določeno z zakonom (npr. primerno stanovanje, v katerem oseba prebiva). Premoženje se ne upošteva glede na starost – 150 eurov za vsako leto, vendar najmanj 3.100 eurov in največ 10.000 eurov. Še nekatere druge ugodnosti pri upoštevanju premoženja (npr. za vsakega otroka se odšteje 3.100 eurov ali »naložbe v pokojnine«). Če je oseba zaposlena, se del dohodka ne upošteva (do 100 eurov se ne upošteva ničesar, od 100 do 1.000 eurov se 20% dohodka odšteje, od 1.000 do 1.200 eurov pa se odšteje 10%).
Nizozemska
Če ima upravičenec stanovanje ali stanovanjsko hišo, v kateri živi, v vrednosti več kot 49.900 eurov, se pomoč šteje kot posojilo. Ne upoštevajo se prihranki v višini 11,840 eurov za poročene in za osebe, ki živijo skupaj, samohranilce ter 5,920 eurov za samske osebe.
Zaznamba
Podatka o zaznambah prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičninah, ki so v lasti upravičencev do DP oziroma VD v drugih pravnih sistemih, razen Avstrije, ni bilo mogoče pridobiti. V Avstriji načeloma osebe s premoženjem, niso upravičene do socialnih pravic, če pa se nepremično premoženje ne upošteva (nepremičnina, v kateri oseba biva in ki jo ni potrebno prodati), pa se na njem naredi zaznamba.
Omejitev dedovanja
V Nemčiji, Avstriji (razen, če so dediči v negotovem finančnem položaju), na Češkem in na Madžarskem morajo dediči vračati znesek izplačane denarne socialne pomoči, v Luksemburgu pa samo, če izplačani znesek presega določeno mejo. Na Nizozemskem se lahko zahteva vračilo iz premoženja zapustnika. Na Finskem, Švedskem, v Italiji, Švici in Španiji dedičem ni treba vračati zneska izplačanih denarnih socialnih pomoči.