Danes mineva natanko 130 let od rojstva slovenskega mladinskega pisatelja Josipa Vandota, očeta slavnega Kekca. Zgodbe o Kekcu so žive še danes, nekoč nas je prisrčni in neustrašni deček razveseljeval iz knjig in filmskih platnov. Prav je, da ga spoznajo tudi naši otroci in vnuki.
Mladinski pisatelj Josip Vandot je med 1918 in 1924 objavil serijo planinskih pripovedi o osem do 10 let starem Kekcu, dobrem in pogumnem dečku, ki je bil sposoben mnogih junaških dejanj. Avtor je pravljične motive črpal iz ljudskega pripovedovanja.
Pripovedi Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom (prvo iz trilogije je objavil leta 1936 tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora) so doživele mnogo ponatisov in bile prevedene v različne jezike. Po njih je bil posnet prvi slovenski mladinski celovečerni film: Kekec, 1951. Z dvema nadaljevanjema, Srečno, Kekec, 1963, ki je bil prvi barvni slovenski film, in Kekčeve ukane, 1968. Z njimi pa je Kekec postal nacionalna znamenitost.
Film Kekec je prvi slovenski film, ki je dobil mednarodno nagrado, Zlatega leva, v kategoriji otroških filmov na Beneškem filmskem festivalu leta 1951. Filmski strokovnjaki so pohvalili izbiro filmske zgodbe in naravno igro otrok. Vse filme je režiral Jože Gale.
Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa sta postali popularni tudi otroški popevki, Kekčeva pesem, Marjana Vodopivca in Kajetana Koviča, in Dobra volja je najbolja, Marjana Kozine. (vir: wikipedia)
Video: You Tube