Pred 30. leti smo ustanovili takrat kliniko, danes Klinični oddelek za hipertenzijo Interne klinike. Obvladovanje pacientov z visokim krvnim tlakom ni povezano le z njihovim zdravljenjem v hospitalu in ambulantah, ampak je pomembna primarna in sekundarna preventiva. Zelo pomembno je ozaveščanje ljudi o pomenu in nevarnostih previsokega krvnega tlaka.
Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik KO za hipertenzijo Interne klinike UKCL je povedal, "da zdravljenje arterijske hipertenzije temelji na t.i. nefarmakoloških ukrepih, ki jih označujemo z zdravim načinom življenja ter v večini primerov istočasno z zdravljenjem z zdravili. Kljub številnim zdravilom, ki jih imamo na razpolago, pa le-to še vedno ni zadovoljivo. V Sloveniji je več kot tretjina bolnikov z zdravljeno arterijsko hipertenzijo zadovoljivo zdravljenih in torej dosegajo ciljne vrednosti, ki so v povprečju pod 140/90 mmHg. Ta odstotek uspešnosti je podoben kot v zahodnoevropskih državah. Eden od razlogov za relativno neuspešnost je dejstvo, da v večini primerov ne poznamo vzroka bolezni in zdravljenje ni vzročno. Bolezni ne pozdravimo, lahko jo le kontroliramo, kar pomeni trajno, doživljenjsko zdravljenje – jemanje zdravil. Dobra kontrola krvnega tlaka pa je uspešna v zmanjševanju zbolevnosti in umrljivosti zaradi možgansko-srčno-žilnih bolezni. Drug pomemben razlog je nezadostna zavzetost in vztrajanje bolnikov pri zdravljenju prav zaradi doživljenjskega zdravljenja. Manjši odstotek bolnikov (10-15%) pa ima kljub rednemu jemanju več različnih antihipertenzivnih zdravil v ustreznih odmerkih in upoštevanju t.i. nefarmakoloških ukrepov, še vedno previsok krvni tlak. Taki vrsti bolezni pravimo odporna arterijska hipertenzija. Bolniki so zelo ogroženi, saj ni dosežena ciljna vrednost krvnega tlaka."