Na pobudo Globalnega zavezništva za odpravo svinčene barve, ki deluje v okviru mednarodnega programa za kemijsko varnost Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), je zadnji teden oktobra vsako leto namenjen opozarjanju na problematiko izpostavljenosti svincu in škodljivim vplivom na zdravje. Cilj aktivnosti je odpraviti uporabo svinčenih barv v svetu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) območni enoti (OE) Ravne v tem času že tradicionalno v vrtcih Zgornje Mežiške doline izvajajo delavnice »Igrajmo se zdravje«.
Svinec je ena najbolj znanih in v okolju razširjenih toksičnih kovin na svetu. V primeru vnosa v telo naredi največjo škodo v populaciji majhnih otrok, katerih telo svinec slabše izloča, razvijajoč organizem pa je na njegove vplive bolj občutljiv. Za vnos svinca v telo ni varnega praga, škodi že v najmanjših koncentracijah, v telesu pa nima nobene koristne funkcije. Svinec je strupen za različne organske sisteme, izpostavljenost svincu lahko privede do dolgoročnih posledic za zdravje, kot so učne težave, motnje v koordinaciji ter pri vizualnih, prostorskih in jezikovnih spretnostih, opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za varno zdravje.
Čeprav so škodljivi vplivi svinca dobro znani, je v svetu še precej držav, kjer je proizvodnja in uporaba svinčenih barv dovoljena. Do sredine letošnjega leta je SZO pridobila podatke iz 69 držav, da imajo ustrezno zakonodajo za prepoved svinčenih barv. Med njimi je tudi Slovenija. Glede na to, da ima SZO 194 držav članic, pa se zdi pot do izločitve svinčenih barv iz uporabe še precej dolga. Najbolj zaskrbljujoče je, da je zastrupitve s svincem mogoče v celoti preprečiti, ocene pa kažejo, da zaradi izpostavljenosti svincu po svetu vsako leto umre več kot pol milijona ljudi.
Življenje s svincem: Svinec v Zgornji Mežiški dolini
Slovenija sicer sodi med države z urejeno zakonodajo, ki prepoveduje uporabo svinčenih barv, a se po drugi strani še vedno ukvarjamo s problematiko izpostavljenosti otrok svincu v Zgornji Mežiški dolini. Dolgoletna tradicija industrije svinca v ozki dolini se odraža v močno onesnaženem okolju. Visoke koncentracije svinca so prisotne predvsem v zgornji plasti tal, v rečnih sedimentih in ostankih rudniškega odpada, ki ni bil ustrezno odstranjen ali je bil celo ponovno vrnjen v okolje, opozarjajo pri NIJZ.
Otroci so svincu izpostavljeni predvsem z vdihavanjem in zaužitjem drobnega prahu, ki se iz omenjenih materialov dviga, kakor tudi z uživanjem doma pridelanih onesnaženih vrtnin. Prebivalci Zgornje Mežiške doline so še vedno premalo pozorni na onesnaženje v svojem okolju in pogosto vrtnarijo na avtohtoni onesnaženi zemlji. Vnos svinca v telo lahko zmanjšamo z izogibanjem kopičenju in sproščanju prahu, s temeljitim pranjem vrtnin ter z doslednim umivanjem rok.
»Igrajmo se zdravje« v Zgornji Mežiški dolini
Med 21. in 27. oktobrom, ko obeležujemo mednarodni teden preprečevanja zastrupitev s svincem, v vrtcih v Zgornji Mežiški dolini pri NIJZ ponovno izvajajo usmerjene delavnice s poudarkom na pomenu izvajanja osebne higiene in uživanju zdrave prehrane ter varovalnih dejavnikov zdravja prebivalcev onesnaženega okolja. Na ta način spodbujajo predšolske otroke k pozitivnemu odnosu do prehrane, higiene, gibanja, z namenom krepitve in ohranjanja zdravja v obdobju odraščanja in v kasnejših življenjskih obdobjih.
Svinec v gradbenih materialih
Še izrazitejši problem predstavlja neprimerno postopanje z onesnaženim materialom pri gradbenih delih. Onesnaženi sedimenti, nastali ob regulaciji rek in potokov, se pogosto uporabijo kot gradbeni materiali in se tako vračajo v bivalno okolje. Še bolj zaskrbljujoča je predelava in prodaja nekdanjega rudniškega odpada (halde) za gradbene namene, saj ta vsebuje precejšnje količine težkih kovin. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato svetujejo, da se uporabi takšnih materialov v največji možni meri izogibamo.