Predsodek, da je upokojitev mejnik, ki zunanjemu svetu pove, da se svojo poklicno pot zaključili, je zgolj in samo – predsodek. V sodobnem svetu niso nobena redkost starostniki, ki na jesen življenja resno poprimejo za študij. Za kaj takega tudi ni nobenih zakonskih ovir. Če izpolnjujete pogoje za vpis (starost ni med njimi), lahko postane dijak ali redni študent tudi, ko ste že upihnili sedemdeseto svečko. Preden se dokončno odločite in s prijavnico potrkate na šolo, velja odgovoriti na nekaj vprašanj.
Postavitev jasnega cilja
Jasna motivacija in cilj, ki ga s šolanjem želite doseči, sta zelo pomembna za uspeh »projekta«. Vprašajte se: kaj želim doseči? Pridobiti diplomo, ki vam je trideset let nazaj »ušla«, si uresničiti mladostne sanje po določnem poklicu ali kaj tretjega? Psihologi pravijo, da so motivi lahko zelo različni: izziv za novo kariero, dokončanje v preteklosti prekinjenega šolanja, osebni razvoj, zadovoljstvo ob novem dosežku. Ko vam bo jasno, kateri cilj prvenstveno zasledujete, bodo koraki na novi poti zanesljivejši.
Stroški in trajanje šolanja
Tudi, če se boste odločili za redno obiskovanje javne srednje šole ali fakultete, bo šolanje povezano z določenimi stroški. Če se boste vpisali izredno, bo temu potrebno pripisati še šolnino, ki, roko na srce, ni majhna. Tisočak ali dva na semester tako kot bi mignil »zapustita« vašo denarnico. Pri starejših študentih je tudi večja verjetnost, da se zgodi kaj, kar začasno ustavi šolanje, na primer bolezen. Če so na to pripravljeni, situacijo dojamejo le kot začasno oviro, ki jo premagajo in se vrnejo »v razred«. Če niso, jih lahko iztiri do te mere, da popolnoma izgubijo voljo in motivacijo.
Sem pripravljen-a žrtvovati velik del svojega časa?
Vrnitev med knjige zahteva veliko vašega časa. Profesorjev ne zanima, da ste obljubili, da boste prav ta teden, ko se začnejo vaje, čuvali vnuke.
»Ko se staramo, imamo veliko manjših obveznosti, ki so si med seboj do neke mere konkurenčne,« pojasnjuje strokovnjak za izobraževanje starejših dr. James P. Pappas. «Včasih ljudje pozabijo, da se študij lahko tudi zavleče, in jim zavzetost po nekaj semestrih pade.« Dobra organizacija časa in postavljanje šolskih/študijskih obveznosti visoko na listo prioritet sta za uspeh zelo pomembna.
Kaj bom v resnici dobil za svoj denar?
Če se odločite za zasebno izobraževalno inštitucijo, je smiselno preveriti njene reference, med drugim (naj se sliši še tako neverjetno) tudi to, ali je njeno spričevalo ali diploma sploh javno veljavna. Tudi pri nas je precej šol, ki obljubljajo marsikaj, njihovih diplom pa v EU ne priznajo. Rek, da »za veliko denarja dobite veliko muzike«, pri šolanju ne velja. Obstajajo tudi številne možnosti tako imenovanih »odprtih univerz«, ki šolnin nimajo, predavanja potekajo preko videokonferenc, študijske obveznosti pa se opravljajo preko interneta.
Kaj storiti, da se bom bolje učil-a?
Vemo, kako pomembno je, da se znamo pravilno učiti. Pri starejših, ki so že nekoliko iz vaje, to še posebej velja. Dejstvo je tudi, da so se srednje šole in fakultete v zadnjih tridesetih letih zelo spremenile.
Dr. Pappas pojasnjuje: »Vsem odraslim študentom, starejšim pa še posebej, svetujemo, da osvojijo informacijsko tehnologijo: računalnik, elektronsko pošto, izmenjavo datotek, skype in ostala informacijska orodja.«
Naslednja pomembna stvar je velikost razreda oziroma študijske skupine.
»Za mlade predavalnica, v kateri sedi sto ljudi, ni nič neobičajnega. Starejši pa se včasih v tako velikem okolju ne znajdejo najbolje in so tudi manj seznanjeni, kako priti do mentorjev ali kako poiskati pomoč na govorilnih urah. Mlajše generacije so tudi zelo storilnostno usmerjene ter aktivne. Starejši so nad tem dejstvom pogosto presenečeni, redkeje sodelujejo v razpravah in pozabljajo, kako dragocene za vse prisotne so njihove življenjske izkušnje,« pravi dr. Pappas.
Kako dobro pismen-a sem?
Veščina branja in pisanja z leti upada. Branje strokovne literature in iskanje informacij v akademskih tekstih se tudi zelo razlikujeta od branja knjig, revij in časopisov. Mnogi starejši že desetletja niso prebrali zahtevnega teksta. Statistika na tem področju nam ne govori v prid: kar 42 odstotkov odraslih Slovencev v enem letu ne prebere niti ene knjige. Vemo pa, da tudi tu vaja dela mojstra. Preden se dokončno odločite, da se boste zakopali v študijsko literaturo, torej velja vaditi s kakšnim bolj zahtevnim tekstom. Ni nujno, da »izropate« knjižnico: na spletu je tekstov, ki so kot nalašč za izboljševanje branja, na pretek. Enako velja za pisanje: za dobre zapiske bo potrebna kritičnost, osredotočanje na bistvo, intenzivno pisanje po govorjeni besedi … Tečaj za boljšo pismenost lahko tozadevno precej pomaga.
Viri:
AGA.com
Assistedlivingtoday.com