Ob 10.00 uri bodo potekale Delavnice in igre za otroke, ob 11.00 uri pa se začne osrednja prireditev s kulturnim programom.
Vabilo in celotni program prireditev ''Romualdovega dne'' najdete
tukaj.
Vljudno vabljeni!
Pogled v zgodovino
Prvo pasijonsko procesijo so kapucini priredili v Ljubljani med leti 1608 in 1613. V izhodišču je bila nedvomno posnetek procesije, kakršno so začeli prirejati na veliki petek v Pragi 1604, seveda pa je tudi ta imela svoje vzornike po različnih mestih Evrope. Vse to razločno kaže na tesno povezanost slovenskega okolja s širšim evropskim prostorom predvsem na duhovni in kulturni ravni. Pater Romuald je napisal pasijon v taki obliki, da je bil razumljiv in sprejemljiv za slovenskega človeka izpred skoraj 300 let. S tem pogumnim dejanjem je pokazal, da je slovenski jezik prav tako kot jeziki drugih kulturnih narodov, primeren in uporaben za posebne izpovedne zvrsti. Tudi za dramo, ki se večkrat izraža v rimani jezikovni obliki.
Kot kažejo zadnje študije dokumentov, ki so priloženi k Romualdovemu izvirniku, so v Loki prvič izvedli pasijon že leta 1713, ko je škof Kaunitz posvetil kapucinsko cerkev. Prav tako dokumenti izpričujejo pasijonsko procesijo v letu 1715. Besedilo iz leta 1721, ki ga poznamo, je nedvomno že krepko dodelana oblika pasijona na temelju večletnih izkušenj. Izvirni rokopis Romualdovega pasijona iz leta 1721 se je kljub vsem nevšečnostim posameznih časovnih obdobij ohranil v loškem kapucinskem samostanu. K sodelovanju pri izvajanju pasijona je pater povabil in dejansko vključil loške meščane, še posebej člane posameznih cehov in vaško prebivalstvo številnih vasi širše loške okolice. Pri tem kaže podčrtati dva momenta. Prvič se je s tem potrdilo, da tudi preprost in neuk človek lahko dejavno sodeluje v množični kulturni prireditvi. In drugič, voditelj procesije je v 40-dnevnih pripravah vzpostavljal stike in morda tudi tesnejše povezave ne le med prebivalci različnih krajev, ampak tudi med pripadniki različnih družbenih slojev.
V Škofji Loki so pasijonsko procesijo zadnjič izvedli leta 1767. Samostanska kronika za leto 1768 piše: “Procesijo, ki na Véliki petek predstavi Gospodovo trpljenje in je zanjo bilo že vse pripravljeno, je prevzvišeni nadškof goriški ob koncu postnega časa prepovedal in jo odpravil”. Pač v duhu novih tokov, ki so v tem času na področju verskega življenja marsikaj spremenili. Škofja Loka je takrat spadala pod goriško škofijo. Kasneje so v odrski obliki pasijon izvajali v različnih krajih. Pristni Škofjeloški pasijon v obliki procesije pa je spet zaživel z izvedbo leta 1999 in potem še 2000 ter 2009.
Vir: www.pasijon.si
Še več boste našli
tukaj.