Vse, kar morate vedeti o pokojnini in dodatnemu delu

Vprašanja o tem, kdaj, kako in kaj lahko upokojenec dodatno dela, da pri tem ne ogrozi, da bi izgubil pravico do svoje pokojnine, smo poslali na Zavod na pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in prejeli obširen odgovor:

Delo v okviru drugega pravnega razmerja
V 18. členu ZPIZ-2 je določeno, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno ali občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Kot delo v okviru drugega pravnega razmerja se šteje predvsem delo po pogodbah o delu, podjemnih pogodbah, avtorskih pogodbah, ipd.

Obenem tudi pojasnjujemo, da je pri uživalcih invalidskih pokojnin pri opravljanju drugega pravnega razmerja potrebno razlikovati glede na ugotovljeno invalidnost oziroma izgubljeno oziroma zmanjšano delovno zmožnost. Uživalci invalidske pokojnine, pri katerih je ugotovljena splošna invalidnost, niso zmožni opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela na trgu dela, zato te osebe ne morejo opravljati dela v okviru drugega pravnega razmerja. Izjema so le uživalci invalidske pokojnine, pri katerih je v odločbi Zavoda ugotovljena poklicna invalidnost in nimajo preostale delovne zmožnosti oziroma izpolnjujejo druge pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine iz 41. člena ZPIZ-2. Ti namreč lahko opravljajo delo v okviru drugega pravnega razmerja, ki ni povezano z njihovo ugotovljeno invalidnostjo.

Začasno in občasno delo
Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13 in 100/13 - v nadaljevanju ZUTD) v 27. a členu določa, da se začasno ali občasno delo opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. V skladu s 1. odstavkom 27. b člena ZUTD je upravičenec do začasnega ali občasnega dela oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.

Upokojenci, ki opravljajo začasno ali občasno delo, nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.

Osebno dopolnilno delo
V 7. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07, 29/10 in 57/12) so naštete dejavnosti oziroma dela, ki se ne štejejo za delo na črno. To so: medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo. Kot delo na črno se ne šteje niti kratkotrajno delo niti malo delo.

Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik osebno sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno mnenje po določbi 15. člena obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94). Navedena dela se lahko opravljajo pod pogojem, če letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta, in če so določena v pravilniku o delih, ki jih je šteti za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del. Posameznik je dolžan osebno dopolnilno delo pred pričetkom opravljanja priglasiti pristojni upravni enoti, ki ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.

Za kratkotrajno delo pa se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda ali oseba, s katero je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, in traja največ 40 ur mesečno. Delo se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih glede dela otrok, mlajših od 15 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov, varstva žensk, varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, in predpisi o varnosti ter zdravju pri delu. To delo se lahko opravlja na podlagi predhodne prijave upravni enoti, kjer se delo opravlja. Prijava vsebuje navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in čas opravljanja dela ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz tega zakona. Upravna enota mora en izvod prijave nemudoma posredovati pristojnemu inšpektoratu za delo.

V Uradnem listu RS, št. 32/2014 z dne 5.5.2014 je bil sicer objavljen nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, vendar se določbe, ki se nanašajo na osebno dopolnilno delo, začnejo uporabljati šele 1.1.2015.

Kratkotrajno delo
Po določbi 17. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se za kratkotrajno delo šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:
• zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
• zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
• oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
• starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
Delo osebe iz prejšnjega odstavka se lahko opravlja največ 40 ur mesečno.

Pravica do delne pokojnine
Po določbi 40. člena ZPIZ-2 lahko zavarovanec iz 14. (delavec v delovnem razmerju), 15. (samozaposleni – s.p. oziroma poklicno opravljanje dejavnosti), 16. (družbenik) in 17. člena (kmet), ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko.

Ponovni vstop v zavarovanje
Dodatno pojasnjujemo, da v skladu z določbami 116. člena ZPIZ-2 uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. oziroma 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
Uživalcu starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena zakona najmanj štiri ure dnevno ali 20 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena zakona najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa.

Potrebno pa je opozoriti, da uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. oziroma 17. člena ZPIZ-2, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve lastnosti zavarovanca.