Varuhinja opozarja, da družbeno razslojevanje vse hitreje vodi do družbenih praks, v katerih si nekateri posamezniki zagotovijo hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, drugi pa nimajo finančnih sredstev za plačilo na primer dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zato so jim nekatere storitve nedosegljive. Skrbi dejstvo, da živj v naši državi čedalje več ljudi, ki so zaradi različnih osebnih okoliščin ostali brez obveznega zdravstvenega zavarovanja in jim zdravstveno oskrbo nudijo pro bono ambulante, v katerih prostovoljno delajo zdravniki in drugo osebje.
Varuhinja poziva k razmisleku, ali bo naša prihodnost zaznamovana s prostovoljnimi ambulantami, dnevnimi centri in brezplačnimi obroki za reveže, humanitarnim zbiranjem za zdravljenje v tujini, za pomoč otrokom in družinam, ali pa bomo ostali socialna, solidarna družba, ki ji bo mar prav vsak posameznik. Ta vprašanja so neposredno povezana z vprašanji socialne varnosti, socialne pravičnosti, enake dostopnosti in preprečevanja izključenosti v družbi.
Pobude, ki jih na socialnem področju pri Varuhu obravnavajo, žal opozarjajo, da se revščina čedalje hitreje naseljuje v slovenske domove in ljudje nimajo pravega orodja za spopadanje z njo.
Rast neenakosti porazdelitve dohodka med gospodinjstvi se nadaljuje. Ni nujno, da razvijamo takšen model socialne družbe, v kateri se že vnaprej sprijaznimo z dejstvom, da je tako velik odstotek ljudi odvisen od socialnih prejemkov in drugih oblik pomoči, med njimi dobršen del upokojencev, brezposelnih in mladih.
Kljub temu da država namenja občutna sredstva za omilitev socialnih stisk ter da številne nevladne organizacije pomagajo posameznikom in družinam, pri Varuhu ugotavljajo, da socialne pomoči pogosto ne zagotavljajo preživetja.
Varuh porast neenakosti v družbi spremlja že leta, leta 2008 je pripravil posvet o revščini, na katerem so številni strokovnjaki glasno opozorili, kar je uradna politika še tajila. Izdal je tudi bilten z naslovom Podobe revščine, katerega vsebina žal ne neha biti aktualna.
Varuh ugotavlja, tudi v letnem poročilu za leto 2015, ki ga bo varuhinja poslancem predstavila v petek, 21. 10. 2016, da je brezdomnost postala kruta realnost, da so državne institucije, ministrstva, centri za socialno delo in številni zavodi pri svojem delu prevečkrat okorni, pritožbe pa rešujejo nerazumno dolgo. Tudi zaradi njih se ljudje na robu v svoji revščini soočajo še z večjimi stiskami.
Varuhinja zato znova poziva državo, da postavi človeka in njegovo blaginjo, predvsem pa njegovo dostojanstvo pred kapital in sprejme ukrepe, ki bodo vsem ljudem v stiski omogočili dostojno življenje.