Metka je gospa v čudovitih letih, ki pa so ji žal prinesla malce slabši sluh. Prva njena ura na moji vadbi je bila povsem običajna. Temeljito smo se ogreli in naredili razgibalne vaje za vse sklepe. Sledile so vaje za ravnotežje in vaje za koordinacijo. Pri teh vajah se vedno zabavamo, saj so lahko povsem enostavni gibi zelo zapleteni. O tem bom kaj več napisal v naslednjih zgodbah.
Tisti dan smo se z vajami za moč posvetili nogam. Vedno ko imamo na telovadbi nekoga, ki je prvič, ponovimo osnovna pravila najosnovnejših vaj. Počepi so odlična vaja za noge, vendar pa je potrebno paziti na nekaj malenkosti.
Včasih vprašam: »
Kako globoko delamo počepe?«
Med različnimi odgovori je najpogostejši odgovor: »
Čim globje.«
Delno je res, pogoj pa je ravna hrbtenica. Ni določenega kota, ker je globina počepa odvisna predvsem od gibljivosti kolka. Zelo dobro je imeti ogledalo ob strani, kjer lahko hitro opazimo kdaj se pričenja kriviti hrbtenica. Pri počepu naj delajo gležnji, kolena in kolki, hrbet pa naj ostaja raven. Pozornost moramo posvetiti še kolenom, ki naj ne uhajajo predaleč naprej. Včasih vzamem palico in jo postavim pred kolena komu, ki potiska kolena naprej ter naročim, naj se s koleni, med počepom, ne dotakne palice.
Tudi tistega dne, ko je bila prvič na vadbi Metka, so med počepi nekaterim kljub opozorilom uhajala kolena naprej.
Rekel sem: »
Dajte paziti na kolena, sicer bom šel po palico!«
Metka, ki ji sluh redno nagaja, se je takoj presenečeno odzvala: »
Dobimo na koncu še malico?«
Žal sem jo moral razočarati, da z malico ne bo nič, bo pa občasno na vadbi srečala palico, ki jo lahko uporabimo za pomoč pri določenih vajah.
Kljub razočaranju in kljub slabemu sluhu sedaj Metka že nekaj let pridno telovadi. Ni potrebno biti v dobri formi, da se nam lahko pridružite. Pravzaprav ste lahko povsem brez kondicije in povrhu vsega še naglušni, pa boste vseeno lahko naredili ogromno zase.
Smo kot velika družina, v kateri se izmenjujejo izkušnje in na tem mestu bom z vami delil prigode iz telovadnice, dokler ne boste ugotovili, da je skrajni čas, da se pridružite.
Naslednjič vam bom opisal še nekaj telovadcev, ki so prišli naglušni, ali brez forme, ali brez koordinacije, nekateri vse življenje niso marali gibanja, nekateri so po operaciji ... Vsi dnevno dokazujejo, da lahko vsak najde svoje mesto v dvorani in naredi nekaj zase.
Nikoli ni prepozno za telovadbo, na kateri lahko samo pridobivaš in pridobivaš ...
Še več o vadbi za starejše boste našli tukaj.
Samo Lavrič
Pri Fitnes zvezi Slovenije usposobljen kot Vaditelj fitnesa in Vaditelj skupinske vadbe. Pri Olimpijske komiteju Slovenije uspešno zaključeno izobraževanje za Kondicijskega trenerja in kasneje še pridobljen naziv Vaditelj športne rekreacije odraslih. Pri Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije usposobljen za Učitelja nordijske hoje in teka.