Opažam, da se v vseh kmetijskih trgovinah večinoma prodajajo tretirana semena. Netretirana semena so ponavadi pakirana samo v malih vrečicah (za vrtičkarje) in tudi tista s certifikatom BIO, ki pa so običajno dražja (vendar ne v vseh primerih). Mali kmetje, ki sejejo po nekaj deset kilogramov žit ali sadijo krompir za samooskrbo širše družine, kupujejo tretirana semena, saj je treba netretirana semena naročiti že v decembru, preden semenarske hiše začnejo s tretiranjem. Bio semena pa je treba naročiti že v januarju, zaradi zalog in uvoza. Čeprav v večjem delu Slovenije v glavnem ni prav veliko profesionalnih kmetov, ki bi 'potrebovali' tretirana semena, bi pričakovali, da bi se prodajala nezastrupljena semena, tako kot se prodajajo semena vrtnin v malih vrečkah. Vendar ne! Ob vsej eko propagandi in slovenskem akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo, prizadevanju za čisto vodo, biotsko pestrost …se v trgovinah po Sloveniji predvsem prodaja tretirana semena tudi za male kmete, predvsem zato, ker je to velik biznis farmacevtskih in agrokemičnih družb.
Krompir je bil predlani tretiran z imidaklopridom, vendar so nato prepovedali njegovo uporabo tudi pri koruzi, saj je to eden izmed strupov, ki je za čebele najbolj nevaren. Imidiakloprid je namreč od tretiranega semena prehajal s sokom po rastlini v cvetni prah, ki so ga nabirale čebele in umirale zaradi izgube orientacije. Ta primer nazorno pokaže, koliko časa se lahko strup v znatnih količinah zadržuje v rastlini, torej tudi v pridelku. Zaradi prepovedi imidiakloprida je bil lani in letos krompir v 25 kilogramskem pakiranju tretiran s fungicidomthiabendazolom in imazalilom, ki sta brezbarvna. Tretiran je bil tudi skoraj ves semenski krompir za vrtičkarje, pakiran po pet kilogramov! Izjema so seveda semena s certifikatom bio, ki ne smejo biti tretirana. V trgovinah naše semenarne pa sem letos opazila večjo izbiro netretiranega krompirja, predvsem slovenskega, kot prejšnja leta, kar je zelo pohvalno. Imazalil je rakotvoren, razvojni in reproduktivni toksin, za thiabendazol pa ni dovolj podatkov o nevarnostih za zdravje in okolje. Žita in fižol so običajno tretiranis fungicidom thiramom (rdeče obarvano zrnje). Thiram je poznan kot razvojni in reproduktivni toksin, osumljen hormonski motilec, ki naj bi med drugim povzročal motnje sinteze hormonov ščitnice. Je na seznamu osemdesetih kemikalij namenjenih podrobni presoji o prepovedi. O njegovi prepovedi se bo na ravni EU presojalo v letu 2014, do takrat pa se ga lahko uporablja. Zanimivo je, da v Sloveniji ni registriran, lahko pa se uvaža seme iz drugih držav, kjer je dovoljen, npr. iz Italije. Ker mali kmetje običajno nimajo sejalnic, marsikdo rdeče obarvano seme (tretirano) seje kar ročno, pogosto tudi brez rokavic in pri tem vdihuje strupeni prah. Enako velja za fižol v kilogramskem pakiranju!
Zanimivo, da se v naši mali državi z malimi kmeti nihče ni umislil obratnega procesa. Da se semena tretira le po naročilu profesionalnih pridelovalcev (primer Pioneer koruza), ne pa kar vse vprek, tudi za vrtičkarje in male kmete, ki hrano pridelujejo za samooskrbo in po načelih dobre kmetijske prakse. Kljub temu, da se na trgovskih policah vsako leto dobi vse več netretiranih semen za vrtičkarje, je izbira med tretiranimi in netretiranimi semeni za male kmete porazno slaba oziroma je skorajda ni.
In kako si lahko pomagamo sami, da po nepotrebnem ne zastrupljamo svojega okolja in sebe?
Zasamooskrbo ni treba kupovati tretiranih semen in si po nepotrebnem zastrupljati zemljo, hrano in sebe. Berite deklaracije! Zahtevajte netretirana semena. Kupujte semena s certifikatom bio, predvsem pa …vsaj nekatera semena skušajte pridelati sami. Pri pridelavi hrane je treba upoštevati načela ekološkega kmetijstva: kolobar, zeleno gnojenje, dobre sosede, razne naravne pripravke za zaščito in krepitev rastlin (biodinamika), zdravo seme ... Naj bo vaš vrt ali njiva čim bolj pisana. Seveda je verjetno (ni pa nujno), da boste pridelali nekoliko manj, kot če bi uporabljali pesticide.
Članek je objavljen v 3. številki revije Biobrazda, reviji za sonaravno vrtnarjenje in domačo samooskrbo.