Kaj je dolgotrajna oskrba?
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih zdravstvenih težav vsaj tri mesece potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih. Sem sodijo prehranjevanje, oblačenje, gibanje, osebna higiena, pa tudi podpora pri gospodinjskih nalogah in zdravstveni negi.
Sistem, ki ga je Slovenija začela postopno uvajati že leta 2024, združuje dosedanje razpršene storitve in naj bi bil bolj pregleden ter pravičnejši. Gre za dodaten steber socialne države – poleg pokojninskega in zdravstvenega sistema.
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba v Sloveniji: ključni izzivi in poti do rešitev
Koliko prispevamo posamezniki?
Od 1. julija letos prispevek za dolgotrajno oskrbo avtomatsko odtegujejo od plač in pokojnin.
- Zaposleni plačujejo 1 % svoje bruto plače, enak delež prispeva delodajalec. Pri povprečni bruto plači (2.464 evrov) to pomeni približno 24 evrov zaposlenega in 24 evrov delodajalca.
- Samozaposleni in kmetje plačujejo 2 % svojih prihodkov, saj sami nastopajo tako kot delavci kot tudi kot delodajalci.
- Upokojenci plačujejo 1 % pokojnine – pri povprečni pokojnini 1.032 evrov to znese 10 evrov mesečno.
- Popoldanski samostojni podjetniki bodo od povprečne osnove plače odšteli približno 7,5 evra mesečno.
- Avtorski in podjemni honorarji prav tako vključujejo prispevek – en odstotek plača izplačevalec, en odstotek pa prejemnik.
Denarja ne nakazujemo sami – vse se obračuna avtomatsko ob izplačilu. Do konca leta 2025 naj bi se v posebnem skladu, ki ga vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zbralo okoli 255 milijonov evrov, prihodnje leto pa že približno 650 milijonov evrov.
Kaj bomo dobili v zameno?
Z novim zakonom se postopoma uvajajo pravice, ki jih do zdaj nismo imeli kot univerzalnega sistema.
- Oskrbovalec družinskega člana – pravica je že v veljavi. Če svojec prevzame skrb za bližnjega, lahko pridobi status in denarno nadomestilo.
- Oskrbna pomoč na domu – od 1. julija 2025. Upravičenci bodo glede na potrebe razvrščeni v eno izmed petih kategorij in dobili od 20 do 110 ur mesečne pomoči. Sem sodijo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, osebni higieni, pripravi hrane, nakupih in osnovni zdravstveni negi.
- E-oskrba – storitve na daljavo, ki omogočajo večjo varnost doma (npr. klicne naprave). Sofinancira se v višini 25 evrov mesečno ter dodatnih 50 evrov za začetno opremo.
- Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti – fizioterapija, delovna terapija, svetovanje za prilagoditev doma, psihosocialna podpora, programi za osebe z demenco …
- Institucionalna dolgotrajna oskrba – od 1. decembra 2025 bo mogoče uveljavljati pravico do oskrbe v domovih za starejše in dnevnih centrih. Uporabniki bodo krili le »hotelski del« (prehrano in nastanitev), oskrba pa bo pokrita iz sklada.
Preberite tudi: Pomoč na domu se spreminja: manj javnih, več zasebnih izvajalcev
Kako do pravice?
Prvi korak je vloga na centru za socialno delo (CSD), ki deluje kot vstopna točka. Tam bodo strokovni delavci ocenili, koliko pomoči posameznik potrebuje. Na podlagi ocene bo upravičenec razvrščen v eno od petih kategorij, ki določajo število ur pomoči.
Pričakovati je treba nekaj potrpežljivosti. Od vložitve vloge do izdaje odločbe lahko minejo trije meseci, saj mora vsak uporabnik dobiti tudi osebni načrt. Letos naj bi centri obdelali okoli 11.000 vlog, a zanimanje je veliko, kadrov pa premalo.
Brezplačno – a ne za vedno
Do leta 2028 bodo storitve dolgotrajne oskrbe za upravičence brezplačne. Kasneje zakon predvideva možnost doplačil – 10 % za oskrbo na domu, v instituciji ali pri družinskem članu ter 20 % za storitve, ki krepijo samostojnost. To bo odvisno od tega, kako finančno vzdržen bo sistem.
V praksi pa bo treba premisliti tudi o drugih posledicah: prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo v novem sistemu te pravice ne bodo več imeli, zato bodo nekateri morali preračunati, ali se jim prehod v dolgotrajno oskrbo splača.
Veliki izzivi: kadri in organizacija
Največja težava novega sistema je pomanjkanje ljudi. Poklici v socialnem varstvu so slabo plačani, zanimanja za zaposlitev pa ni veliko. Na 16 vstopnih točkah je zaposlenih okoli 80 strokovnih delavcev, potrebovali bi jih vsaj 128.
Občine morajo vzpostaviti mrežo izvajalcev pomoči na domu. Nekatere so pogodbe že podpisale z obstoječimi zavodi in domovi za starejše, druge pa se še usklajujejo. Brez zadostnega števila izvajalcev bodo čakalne dobe daljše.
Preberite tudi: Bi v zlatih letih (raje kot doma ali v domu) sobivali v stanovanjski skupnosti starejših?
Zakaj je sistem potreben?
Slovenija se hitro stara. Glede na podatke SURS oziroma Europop napovedi je delež prebivalcev, starih nad 65 let, že več kot 21 % (v letu 2022), pri čemer se predvideva, da bo v prihodnjih desetletjih narasel na več kot 32 %. Prav tako naj bi se delež oseb, starih nad 80 let, do leta 2050 povečal s približno 4 % (leta 2010) na dobrih 10 %.
Večina ljudi želi starost preživeti doma, ne v instituciji – a to zahteva podporo in pomoč. Doslej so bile storitve razpršene, pogosto odvisne od občin in z velikimi doplačili uporabnikov. Novi sistem prinaša več enotnosti in predvsem varnost, da v primeru bolezni ali starostne onemoglosti ne bomo ostali brez pomoči.
Kaj to pomeni za nas, ki smo stari 40+?
Morda se zdi, da je dolgotrajna oskrba namenjena le najstarejšim. Toda realnost je drugačna – bolezen, nesreča ali invalidnost lahko pomoč zahtevajo tudi sredi aktivnega življenja. Hkrati pa bo večina med nami v prihodnosti potrebovala vsaj nekaj oblike oskrbe.
Plačevanje prispevka zato ni le obremenitev, ampak tudi neke vrste naložba v lastno varnost. Tako kot zdravstveno in pokojninsko zavarovanje tudi dolgotrajna oskrba temelji na solidarnosti: danes plačujemo za tiste, ki pomoč že potrebujejo, jutri pa bomo morda sami med njimi.
Sklep: korak naprej, a z odprtimi vprašanj
Dolgotrajna oskrba pomeni velik civilizacijski premik – prvič imamo v Sloveniji sistem, ki starejšim in bolnim zagotavlja pravico do pomoči kot univerzalno pravico, ne le kot dobro voljo občin ali družinskih članov.
Vendar pa ostajajo številni izzivi: pomanjkanje kadrov, dolge čakalne dobe, negotovost glede financiranja po letu 2028. Poleg tega bo marsikdo moral ponovno preračunati svoje prihodke, saj novi sistem nadomešča dosedanje dodatke.
Kljub temu pa je jasno: starost in bolezen sta del življenja, ki nas prej ali slej dosežeta. Zato je prav, da Slovenija vzpostavlja sistem, ki najranljivejšim zagotavlja pomoč in dostojanstvo. Kako uspešen bo, bo pokazal čas – a danes je pomembno, da o njem vemo čim več in da se nanj pripravimo.