Ljudje smo socialna bitja. Kot taka imamo prirojeno potrebo, da se družimo in komuniciramo z drugimi ljudmi, izmenjujemo mnenja, potrebe, želje ter smo upravičeni do tega, da smo slišani in upoštevani. To je tako rekoč primarna človekova potreba.
Socialno razvite opice živijo v tropih, ki jih tvori nekaj ducat članov. V tropu velja hierarhija in točno se vedo pravila, kdo je alfa samec in katere so njegove samice, kdo za koga skrbi in na kakšen način in še vse druge oblike primitivnega socialnega delovanja. Največja možna kazen, ki lahko doleti posameznega člana tropa je izgon oziroma popolno ignoriranje njegovega obstoja. Takšna kazen ga doleti zato, ker se ni pokoril zahtevam in pravilom, ki veljajo znotraj skupine. Tako preziran posameznik zelo trpi in je v divjini obsojen na pogin, torej likvidacijo.
Kaj pa se dogaja z nami ljudmi, ko smo kaznovani s strani našega partnerja na dolgotrajni molk iz trme in užaljenosti kot kazen? Temu po domače rečemo tudi kuhanje mule. Takšno vedenje je izredno pasivno-agresivno do tistega, proti kateremu je naperjeno. S kuhanjem mule oziroma ignoriranjem želi ena stran kaznovati drugo tam, kjer najbolj boli, to je na področju odnosov in komunikacije. Brez komuniciranja, torej brez izmenjave informacij je človek obsojen na propad.
Preberite tudi: Kako prepoznati manipulatorja? Sprašujem se, zakaj v mnogih partnerskih odnosih eden partner uporablja takšno vrsto discipliniranja in kaznovanja drugega partnerja? No, seveda se podobno ignoriranje dogaja tudi znotraj družinskih odnosov, to je med starši in otroci, a vseeno je najbolj pogosto med zakoncema.
Menim, da je ignoriranje ter kaznovanje s kuhanjem mule zelo neprimeren »disciplinski ukrep«, saj s tem uničujemo ljubezen, zaupanje in medsebojno spoštovanje. S ignoriranjem ne dosežemo ničesar pozitivnega in s takšnim maščevanjem zgolj pospešimo degradacijo zakona. Zakaj danes to tako poudarjam? Ker je »kuhanje mule« zelo pogost način discipliniranja partnerja v slovenskih družinah. In kar je najhujše, je dejstvo, da se takšen nezdrav vzorec žal prenaša iz ene generacije v drugo!
Vedno trdim, da se je potrebno pogovarjati, si gledati v oči in eden drugemu sporočati na primeren, spoštljiv in argumentiran način svoje želje, potrebe in ideje. Zgolj in le s primerno in zdravo komunikacijo lahko rešujemo nesoglasja. Pika!
In če tako zdravo ravnamo, s tem dajemo tudi vzgled mlajšim generacijam. Tako tudi pretrgamo nezdrav medgeneracijski vzorec, ki je zelo bolel naše babice in dedke, naše starše in sedaj nas. Se zelo splača!